<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137203"><dc:title>Vrednotenje prostorskih rešitev z večparametrskimi modeli</dc:title><dc:creator>Berčič,	Tomaž	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Ažman Momirski,	Lučka	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Bohanec,	Marko	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>doktorske disertacije</dc:subject><dc:subject>odločanje v arhitekturi</dc:subject><dc:subject>večkriterijske metode odločanja</dc:subject><dc:subject>arhitekturni natečaji</dc:subject><dc:subject>proces odločanja</dc:subject><dc:subject>podpora pri odločanju</dc:subject><dc:description>Odločanje v arhitekturnem in urbanističnem oblikovanju prostora je proces, v katerem naj bi bila izbrana tista različica, alternativa, prostorskega problema, ki najbolj ustreza zastavljenim ciljem in zahtevam. Proces načrtovanja prostora izhaja iz oblikovanja množice rešitev, ki so razvrščene, analizirane in na koncu izbrane, zavržene ali ovrednotene ter rangirane v odnosu do drugih alternativ. Metoda načrtovanja temelji tako na fizični simulaciji prostora – risbi in maketi kot tudi na digitalni (računalniški) simulaciji abstraktnega modela. Cilj raziskave je prikazati možnost uporabe večkriterijskih modelov vrednotenja pri izbiranju prostorskih rešitev, implementirati (realizirati) model v okolju Rhino 6, preizkusiti model na primeru konkretnega arhitekturnega natečaja in preizkusiti ter primerjati šest metod večkriterijskega vrednotenja za predlagane prostorske rešitve: analizo prednosti in slabosti, metode PMI, metodo Abacon, metodo K-T, metodo MAUT in metodo DEX. Za preveritev hipoteze in raziskovalnih vprašanj je bilo izbrano gradivo zaključenega, javnega, projektnega, odprtega, anonimnega, enostopenjskega arhitekturnega natečaja, ki ga je razpisala Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) za večstanovanjske stavbe z zunanjo ureditvijo na lokaciji Polje III v Ljubljani. Izbrane rešitve so bile ovrednotene z naštetimi večkriterijskimi metodami. Za prve tri izbrane večkriterijske metode lahko ugotovimo, da so izrazito subjektivne, preveč nenatančne in zato neprimerne za vrednotenje rešitev prostorskega problema. Kompleksnejši večkriterijski metodi K-T in MAUT sta obe objektivnejši in primernejši za vrednotenje v oblikovalskem procesu. Metoda DEX je ena izmed večkriterijskih metod, ki za ocenjevanje uporablja simbolne parametre. Med analiziranimi večkriterijskimi metodami je glede na določene kriterije metoda MAUT najboljša in najuporabnejša za vrednotenje prostorskih problemov.</dc:description><dc:publisher>[T. Berčič]</dc:publisher><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-06-06 10:25:22</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137203</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
