Primerjava igre in učenja na prostem v predšolskem obdobju in prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šoleBojić, Mateja (Avtor) Kos, Marjanca (Mentor) igra in učenje na prostemV današnjem času je sedentaren način življenja žal zelo prevladujoč. Pri tem niso izjema niti slovenski otroci in učenci. Številne, predvsem mednarodne, raziskave so pokazale kar nekaj prednosti izvajanja igre in učenja na prostem. Igra in učenje v naravnem okolju pozitivno vplivata na otrokovo oz. učenčevo motivacijo, samopodobo, samozavest, koncentracijo, socialno vključenost, motorične sposobnosti, koordinacijo in na številna druga področja celostnega razvoja. Primeri dobrih praks igre in učenja na prostem prihajajo predvsem iz tujine. V manjši meri so prisotni tudi pri nas. Ker je Slovenija bogata z naravnimi okolji, menimo, da bi morali v slovenskih vrtcih in šolah več pozornosti nameniti igri in učenju na prostem. Z magistrskim delom smo želeli ugotoviti realno stanje izvajanja igre in učenja na prostem v predšolskem obdobju in prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju osnovne šole. Zanimalo nas je, kako pogosto vzgojitelji in učitelji prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja izvajajo igro in učenje na prostem, katere dejavnosti izvajajo, katere prednosti opažajo pri izvajanju igre in učenja na prostem ter kaj jih ovira pri večji implementaciji igre in učenja na prostem. Raziskovali smo tudi, ali se pojavljajo razlike v pogostosti izvajanja igre in učenja na prostem med matičnimi in podružničnimi šolami ter med vrtci in šolami, ki so oz. niso vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev in šol. Obenem smo skušali ugotoviti, ali se pojavljajo razlike v pogostosti izvajanja igre in učenja na prostem med vrtci in prvimi razredi osnovne šole ter med vrtci in drugimi ter tretjimi razredi osnovne šole. Izvedli smo pretežno kvantitativno raziskavo. V raziskavo je bilo vključenih 319 vzgojiteljev in učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja. Podatke smo zbirali s spletnim anketnim vprašalnikom, ki je vseboval vprašanja različnih tipov. Raziskava je bila v manjši meri tudi kvalitativna, saj smo intervjuvali dve vzgojiteljici in dve učiteljici prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja osnovne šole. Rezultati raziskave so pokazali, da v toplem delu leta 75,2 % vzgojiteljev in učiteljev prvega vzgojno-izobraževalnega obdobja izvaja igro in učenje na prostem večkrat tedensko. V hladnem delu leta je ta odstotek nižji, in sicer 48,4 %. Najpogosteje z otroki in učenci igro in učenje na prostem izvajajo na travniku in v gozdu. Izsledki raziskave kažejo, da anketiranci zaznava vpliv igre in učenja na prostem predvsem v telesnem, kognitivnem in socialnem razvoju otrok in učencev. Med matičnimi in podružničnimi šolami se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v pogostosti izvajanja igre in učenja na prostem. Rezultati so pokazali statistično pomembne razlike v pogostosti izvajanja igre in učenja na prostem v toplem delu leta med vrtci in šolami, ki so vključeni v Mrežo gozdnih vrtcev in šol, ter med vrtci in šolami, ki v omenjeno mrežo niso vključeni. Statistično pomembne razlike se pojavljajo tudi v pogostosti izvajanja igre in učenja na prostem med vrtci in prvimi razredi osnovne šole ter med vrtci in drugimi ter tretjimi razredi osnovne šole. Ugotovitve raziskave so koristne za vzgojitelje in učitelje razrednega pouka. Igra in učenje na prostem imata namreč velik pomen tako za otroke in učence kot za izvajalce pedagoškega procesa. Prav zato bi morali odrasli otrokom omogočiti več časa in možnosti za igro in učenje na prostem.20222022-06-04 09:21:15Magistrsko delo/naloga137181sl