Razvoj in optimizacija izdelave liofilizata z ibuprofenom za parenteralno uporaboPreskar, Maja (Avtor) Gašperlin, Mirjana (Mentor) Vrečer, Franc (Komentor) parenteralne oblikeliofilizirani izdelkipomožne snovianalizni pristopiibuprofenProtivnetna nesteroidna zdravila (NSAID) so široko uveljavljena skupina zdravil predvsem za peroralno aplikacijo, medtem ko jih je za parenteralno uporabo na tržišču zelo malo. Parenteralne oblike so primernejše predvsem za bolnike s težavami prebavnega trakta in z oteženim požiranjem peroralno apliciranih trdnih farmacevtskih oblik (FO) ter v primerih postoperativnih indikacij, kjer je zahtevano hitro analgetično, protivnetno in antipiretično delovanje. V eksperimentalnem delu doktorske disertacije smo kot modelno učinkovino uporabili ibuprofen (IBP) kot predstavnika široko uporabljene slabo topne zdravilne učinkovine (ZU), ki jo uvrščamo v skupino NSAID. Na seznamu zdravil, ki so odobrena s strani Ameriške agencije za hrano in zdravila (FDA), je le ena parenteralna oblika z IBP s koncentracijo > 10 mg/ml, kar je vsekakor posledica fizikalno-kemijskih lastnosti molekule, predvsem slabe vodotopnosti (< 1 mg/ml), ki poleg visokega odmerka (peroralno maks. 800 mg dnevno) predstavlja velik izziv za razvoj farmacevtske oblike z IBP. Številne objave opisujejo različne tehnike za izboljšanje topnosti predvsem za trdne peroralne FO, medtem ko je za paranteralne oblike to področje slabše raziskano. Eksperimentalno delo v doktorski disertaciji smo razdelili na dva dela. V prvem delu smo največ pozornosti namenili razvoju parenteralnega liofiliziranega izdelka z IBP, ki bo povečal topnost ZU ter hkrati omogočal izotoničnost končno pripravljene raztopine, ki nastane po raztapljanju liofilizata z vodo za injekcije (VZI). Pri tem smo se osredotočili na vrednotenje raztopine pred liofilizacijo za definiranje ključnih procesnih parametrov ter na izbor pomožnih snovi. V nadaljevanju smo predstavili pristop k optimizaciji energetsko in časovno potratnega liofilizacijskega procesa. Vpliv formulacijskih in procesnih parametrov na ključne lastnosti končnega izdelka smo vrednotili z multivariantno analizo podatkov (z metodo odzivnih površin) ter določili optimalno kombinacijo formulacijskega in procesnega parametra. V drugem delu doktorskega dela smo ovrednotili uporabnost procesne analizne tehnologije (PAT), in sicer bližnje infrardeče (NIR) in ramanske spektroskopije za merjenje ključnih karakteristik liofilizata, kot so vsebnost vode (RMC), specifična površina (SSA) in rekonstitucijski čas (RT). Pri obdelavi obsežnih podatkov smo si pomagali z multivariantno analizo podatkov (MVA), in sicer z metodo glavnih komponent (PCA) in regresijo delnih najmanjših kvadratov (PLS). Doktorsko delo predstavljajo uvodno poglavje in tri poglavja z raziskovalnimi rezultati v obliki člankov, ki smo jih objavili ali poslali v objavo v priznane znanstvene publikacije. [M. Preskar]20212022-06-01 09:01:39Doktorska disertacija137072sl