Razlike med spoloma v sili, proizvedeni med kraniocervikalnim upogibom in retrakcijo glaveBreznik, Jerneja (Avtor) Dolenec, Aleš (Mentor) Majcen Rošker, Živa (Komentor) kraniocervikalni upogibretrakcija glaveanteriorni nagib glaverazlike med spolomaindeksCilj magistrskega dela je bilo preverjanje razlik med spoloma v sposobnosti razvoja največje hotene izometrične sile (MVIC) ob izvedbi retrakcije glave in kraniocervikalnega upogiba pri asimptomatski in telesno aktivni populaciji (n = 52). Meritve so se izvajale s pomočjo fiksirane opornice z vgrajenim natezno tlačnim senzorjem, poleg meritev sil pa smo s pomočjo brezžičnega EMG sistema merili še električno aktivnost mišic sternocleidomastoideus in trapezius, ki ni smela presegati 15 % MVIC, s čimer smo spremljali ustreznost izvedbe gibov. Na podlagi izmerjenih sil smo za posamezni spol izračunali še indeks ali razmerje med retrakcijo glave in kraniocervikalnim upogibom. Statistična analizo smo izvedli pri stopnji tveganja 5 %. Ponovljivost meritev smo izračunali z intraklasnim korelacijskim koeficientom (ICC). Razlike med spoloma v proizvedeni sili in razmerju sil smo izračunali z Mann-Whitneyevim rang testom. Rezultati kažejo, da so moški uspeli proizvesti 16 % večjo silo ob izvedbi retrakcije glave kot ženske (36 N, p = 0,01), pri čemer je bila pri ženskah prisotna nekoliko večja aktivacija levega trapeziusa (0,87 %, p = 0,04), aktivacija desnega sternocleidomastoideusa pa je bila nekoliko večja pri moških (2,22 %, p = 0,02). Ob izvedbi kraniocervikalnega upogiba so moški uspeli proizvesti 32 % večjo silo kot ženske (25 N, p = 0,03), aktivacija površinskih mišic pa se pri tem gibu med spoloma ni razlikovala. Razmerje med silami ob izvedbi retrakcije glave in kraniocervikalnega upogiba se ni statistično razlikovalo med spoloma (p = 0,18), opazna pa je tendenca nekoliko višjih vrednosti razmerja pri ženskah (1,85) v primerjavi z moškimi (1,5). Tendenco povečanega razmerja pri ženskah pripisujemo predvsem zmanjšani sposobnosti razvoja sile kraniocervikalnih upogibalk. Predvidevamo, da so pri ženskah mehanske obremenitve kraniocervikalnega predela veliko bližje njihovi največji kapaciteti kot pri moških, zaradi česar bi lahko bile ženske bolj nagnjene k pojavu patologij vratnega predela.20222022-06-01 07:15:02Magistrsko delo/naloga137066sl