<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=137007"><dc:title>Žilni pristopi pri otrocih s kronično odpovedjo ledvic</dc:title><dc:creator>Dacar,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Pejanović,	Ljiljana	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mlinar,	Suzana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>kronična odpoved ledvic</dc:subject><dc:subject>arterio-venska fistula</dc:subject><dc:subject>osrednji centralni venski kateter</dc:subject><dc:subject>dializni kateter</dc:subject><dc:description>Uvod: Kronična ledvična odpoved je neozdravljiva bolezen, ki jo pri otrocih s primernim žilnim pristopom zdravimo s hemodializo in peritonealno dializo. Če je le možno opravimo presaditev ledvic. Namen: Predstavljamo načine zdravljenja kronične ledvične bolezni ter vrste in nego žilnih pristopov. Metode dela: Uporabili smo deskriptivno metodo dela s sistematičnim pregledom strokovne in znanstvene literature v slovenskem in angleškem jeziku, in sicer v časovnem obdobju od leta 2005 do 2022. Literaturo smo iskali v slovenskem jeziku s ključnimi besedami: otrok, kronična odpoved ledvic, arterio-venska fistula, osrednji venski kateter, dializni kateter, in v angleškem jeziku z besednimi zvezami: kidney failure AND children, vascular approach AND kidney failure, nursing care AND dialysis vascular approach v naslednjih podatkovnih bazah: Medline (PubMed), CINAHL, The Cochrane Collaboration, in po bibliografsko-kataložni bazi podatkov slovenskih knjižnic (COBIB.SI) preko oddaljenega dostopa Zdravstvene fakultete v Ljubljani. V analizo smo vključili 57 člankov. Rezultati: Poznamo tri vrste žilnih pristopov, in sicer: osrednji venski kateter, arterio-vensko fistulo in arterio-venski graft. Otroci z diagnozo kronične ledvične odpovedi so takoj uvrščeni na čakalni seznam za transplantacijo, a dokler ne pridejo na vrsto, se morajo dializirati. Če so dialize kratkotrajne (začasne), je pri njih prva izbira žilnega pristopa osrednji venski kateter, če pa postanejo dolgotrajne, je nujno potrebno konstruirati arterio-vensko fistulo. Arterio-venski graft se vzpostavi le, kadar ima otrok slabo ožilje. Vloga medicinske sestre je pri vseh žilnih pristopih zelo pomembna, saj mora biti pri postopkih prisotna in ob tem pozorna, da ne pride do kakršnihkoli zapletov. Razprava in zaključek: S pregledom strokovne literature smo ugotovili, da obstajajo trije načini žilnih pristopov, s pomočjo katerih izpeljemo hemodializo. Medicinska sestra ima pri tem pomembno vlogo, saj mora na otroke, pri katerih je najpogosteje uporabljen pristop z dializnim katetrom, pozorno paziti, da ne pride do kakršnekoli okužbe. Pri arterio-venski fistuli mora obvladati pravilno tehniko zbadanja in punktiranja, da se omenjeni žilni pristop ohrani čim dlje. Arterio-venski graft pride pri otrocih v poštev, kadar imajo le-ti slabo ožilje.</dc:description><dc:publisher>[L. Dacar]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-28 07:45:47</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>137007</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
