Zaznave slovenskih osnovnošolcev o njihovi raznojezični zmožnostiKogovšek, Ana (Avtor) Pižorn, Karmen (Mentor) raznojezična zmožnostKot navaja dokument Sveta Evrope Skupni evropski jezikovni okvir: učenje, poučevanje, ocenjevanje (SEJO, 2011), je eden izmed pomembnih ciljev obveznega izobraževanja, da bi vsak posameznik v največji možni meri razvil svojo raznojezično zmožnost. To lahko razvije, če ga obdaja spodbudno učno okolje za usvajanje različnih jezikov, v katerega so vpeti prav vsi učenci. V Sloveniji primanjkuje raziskav s področja raznojezičnosti, še posebej na osnovnošolski ravni. Zato nas zanima, katera znanja o jezikih in kulturi imajo osnovnošolci, katere spretnosti razvijajo, katera stališča o raznojezičnosti imajo, kako močno jih izražajo in kaj jih motivira za razvijanje raznojezične zmožnosti. Zanima nas tudi, kateri dejavniki so tisti, ki soustvarjajo podporno učno okolje za razvoj raznojezične zmožnosti. Podatke bomo pridobili s kvantitativno raziskavo, uporabili pa bomo anketni vprašalnik in lestvico stališč Likertovega tipa. V magistrskem delu smo proučevali raznojezično zmožnost slovenskih osnovnošolcev. Naš namen je bil v teoretičnem delu raziskati teoretično ozadje teme raziskovanja, značilnosti raznojezične zmožnosti in področja, ki jih zajema. Z opisniki znanj, stališč in spretnosti smo si v empiričnem delu pomagali določiti, katera znanja, spretnosti, stališča imajo učenci, kateri so najpogostejši motivirajoči dejavniki za učenje tujega jezika ter kateri so dejavniki podpornega učnega okolja. Zanimala nas je njihova samoocena lastne jezikovne kompetentnosti in ali se ta razlikuje glede na spol. V empiričnem delu smo rezultate pridobili s pomočjo anketnega vprašalnika. Pred začetkom raziskovanja smo si zastavili devet raziskovalnih vprašanj. Rezultati kažejo, da so osnovnošolci naklonjeni učenju tujih jezikov in da se zavedajo pomembnosti razvite raznojezične zmožnosti. Najpogostejši motivacijski dejavniki za učenje jezikov so vrstniki ter odpiranje novih socialnih in poklicnih poti. Ugotovitve kažejo, da so učenci z začetkom učenja tujega jezika v predšolskem obdobju najvišje izražali strinjanje s trditvami in najbolje ocenjevali svoje jezikovne spretnosti, znanje in kompetentnost. So tudi najbolj motivirani za učenje jezikov in najbolj naklonjeni razvijanju raznojezične zmožnosti. Stališča, ki jih največkrat zavzemajo anketirani, so v prid razvijanju večkulturne in raznojezične zmožnosti. Učenci se čutijo samozavestne pri uporabi tujih jezikov in vključevanju v večkulturno okolje, manj prepričani pa so v svoje metajezikovno znanje. Dejavniki, ki vplivajo na proces razvijanja raznojezične zmožnosti, so po njihovem mnenju šolska klima, kakovostna literatura in IKT pripomočki, kakovosten in predhodnemu znanju prilagojen pouk, vrstniki, dom (starši, sorodniki), učitelji tujega jezika in učitelji drugih jezikov.20222022-05-28 07:39:48Magistrsko delo/naloga137003sl