<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136970"><dc:title>Kakovost življenja starejših oseb v sobivanjski skupnosti in vloga delovne terapije</dc:title><dc:creator>Žerovnik,	Polona	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>sobivanje starejših</dc:subject><dc:subject>delovni terapevti</dc:subject><dc:subject>kakovost življenja</dc:subject><dc:description>Uvod: Število starejših oseb v Sloveniji in svetu vztrajno raste. Na kakovost njihovega življenja vpliva več dejavnikov, med katerimi so tudi bivanjske razmere. Te pogosto negativno vplivajo na kakovost življenja starejših in njihovih svojcev. Sobivanjske skupnosti so v Sloveniji manj poznana oblika bivanja, v nekaterih državah pa je ta oblika bivanja že uveljavljena in raziskovana. Del raziskovanja je usmerjen tudi v kakovost življenja starejših, ki živijo v njih. Literature, ki bi preučevala vključevanje delovnih terapevtov v sobivanjske skupnosti, je malo. Namen: Želeli smo predstaviti, kakšna je kakovost življenja starejših v sobivanjski skupnosti, in poiskati priložnosti, kako se v sobivanjske skupnosti  lahko vključuje delovni terapevt. Metode dela: Izveden je bil pregled literature, znotraj katerega smo naredili tematsko analizo izbranih raziskav. Literaturo smo iskali v elektronskih bazah: Web of Science, CINAHL, Medline in ProQuest ter z ročnim pregledovanjem referenc. Iskali smo s ključnimi besedami: »sobivanje«, »kakovost življenja«, »starejši« in »delovna terapija«. V analizo smo vključili zadetke, ki so bili objavljeni med letoma 2012 in 2022, so napisani v slovenskem ali angleškem jeziku in proučujejo kakovost življenja starejših oseb v sobivanjskih skupnostih in vlogo delovne terapije v sobivanjskih skupnostih.  Rezultati: V tematsko analizo je bilo vključenih 10 raziskav. Od tega je bila pri 3 uporabljena kvalitativna metoda, pri 1 kvantitativna, pri 4 mešana, v 2 pa je bil izveden pregled literature. Iz sinteze rezultatov sta izšli temi »Dejavniki, ki se pojavljajo v sobivanjskih skupnostih in vplivajo na kakovost življenja starejših« in »Ohranjanje okupacijske kompetence starejših v sobivanjski skupnosti«, ki smo ju naprej razdelili na podteme. Razprava in zaključek: Pregled literature je pokazal, da se v SoSk pojavlja več dejavnikov, ki pozitivno vplivajo na kakovost življenja starejših. Najpogosteje so izpostavljeni socialni odnosi, avtonomija, duševno zdravje in prilagojeno okolje. Našteti dejavniki vplivajo drug na drugega in so med seboj prepleteni. Delovni terapevti bi se v sobivanjske skupnosti lahko vključevali pri zasnovi, kjer bi s svojim znanjem o univerzalnem oblikovanju prispevali k bolj dostopnemu okolju za vse stanovalce v sobivanjski skupnosti. Poleg tega bi delovni terapevti lahko sodelovali pri edukaciji starejših in njihovih svojcev o sobivanjskih skupnostih, in sicer kot alternativni obliki bivanja. Potreba po edukaciji pa se je pokazala tudi znotraj sobivanjskih skupnosti, kjer starejši potrebujejo pomoč pri reševanju konfliktov. V sobivanjske skupnosti pa bi se delovni terapevti lahko vključevali tudi kot del dodatne zdravstvene pomoči, kjer bi s svojim delom prispevali k ohranjanju čim večje samostojnosti starejših. Potrebne so raziskave o neposredni povezavi med kakovostjo življenja in življenjem v sobivanjski skupnosti, raziskave o sobivanjskih skupnostih v Sloveniji ter o vključevanju delovnih terapevtov v sobivanjskih skupnostih starejših.</dc:description><dc:publisher>[P. Žerovnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-27 07:45:53</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136970</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
