<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136969"><dc:title>Motnje senzorne predelave pri otrocih z motnjo pozornosti s hiperaktivnostjo</dc:title><dc:creator>Stuhne,	Nika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Gričar,	Nevenka	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>otroci</dc:subject><dc:subject>senzorna integracija</dc:subject><dc:subject>nevrološke motnje</dc:subject><dc:description>Uvod: Motnja pozornosti s hiperaktivnostjo je ena najpogostejših motenj, odkritih pri otrocih. Simptomi motnje so hiperaktivnost, impulzivnost in pomanjkanje pozornosti. Večina otrok ima poleg osnovne motnje pridruženo še vsaj eno motnjo. Senzorno procesiranje je izraz, ki se nanaša na sposobnost centralnega in perifernega živčnega sistema za sprejemanje dražljajev iz perifernih senzoričnih sistemov. O motnji senzorne predelave govorimo, kadar težave s procesiranjem senzornih prilivov vplivajo na naše vsakodnevno delovanje. Otrok z ADHD potrebuje psihološke, vedenjske in nevrološke strategije, ki bodo podpirale njegovo sodelovanje v zanj pomembnih okupacijah. Namen: Na podlagi pregleda literature smo želeli raziskati, katere motnje senzorne predelave se najpogosteje kažejo pri otrocih z ADHD, kako vplivajo na vsakodnevno delovanje otroka in kako lahko delovna terapija prispeva k boljšemu vsakodnevnemu delovanju otroka z motnjo senzorne predelave. Metode dela: Diplomsko delo temelji na deskriptivni metodi dela. Izveden je bil pregled literature. Literaturo smo iskali s pomočjo podatkovnih baz Academic Search Complete, Web of Science, CINAHL, PubMed, SAGE Journals in OT seeker. Literatura je bila iskana oktobra 2021. Rezultati: S pregledom literature so izšle štiri teme: pridruženost motnje senzorne modulacije in vpliv le-te na vsakodnevno delovanje otroka z ADHD, pogost pojav vzorca senzorične obdelave iskanja dražljajev, vpliv težav s senzorno predelavo na slabše vključevanje v socialne aktivnosti in vloga delovne terapije pri obravnavi otrok z ADHD. Razprava in zaključek: Otrok z ADHD in pridruženo SMD ima več težav v vsakodnevnem delovanju kot otrok brez pridruženih motenj ali normalno razvijajoči se otrok. Težave s pomanjkanjem pozornosti se pri otrocih z ADHD kažejo kot vzorec iskanja dražljajev in nižja kognitivna raven. Otroci z ADHD se izogibajo socialnim aktivnostim zaradi težav s senzornim procesiranjem. Kognitivni pristop v procesu učenja učinkovitega izvajanja vsakodnevnih aktivnosti se je izkazal za učinkovitega pri izboljšanju težav na področju motorike. Delovna terapija s pomočjo konj prispeva k izboljšanju izvajanja zadanih ciljev. Kognitivno-funkcionalni pristop prispeva k izboljšanju izvršilnih funkcij. Otroci z ADHD razvijejo ustrezne socialne veščine s pomočjo modela, ki temelji na igri otrok. Terapija senzorne integracije pa je bolj učinkovita, ko je kombinirana s senzorno dieto in igro na prostem.</dc:description><dc:publisher>[N. Stuhne]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-27 07:45:33</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136969</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>