Sestava talnih mikrobnih združb po žetvi soje v odvisnosti od gnojenja in obdelave tal v dolgoletnem poljskem poskusuPotočnik, Živa (Avtor) Suhadolc, Marjetka (Mentor) bakterijeglivekrenarhejeorganski ogljikmikrobna biomasaIntenzifikacija kmetijstva v zadnjih desetletjih je prispevala k degradaciji tal, zato je vedno več zanimanja za uvajanje bolj trajnostnih kmetijskih praks ter poznavanje njihovega vpliva na kakovost tal in talni mikrobiom. V magistrski nalogi smo preučevali vpliv dolgoletne obdelave tal (brez obdelave, orano) in gnojenja (brez gnojenja ter gnojenje z mineralnimi, organskimi in kombinacijo gnojil) na vsebnost organskega ogljika (Corg), mikrobnega ogljika (Cmic) in sestavo mikrobnih združb. Tla smo vzorčili na 21-letnem poljskem poskusu Oddelka za agronomijo Biotehniške fakultete jeseni leta 2020 po žetvi soje na štirih globinah (0–1 cm, 0–10 cm, 10–20 cm in 30–60 cm). Ugotovili smo kopičenje organskega ogljika v zgornjih plasteh tal brez obdelave, največja vsebnost Corg je bila 7,6 % (pri obravnavanju z organskim gnojenjem na globini 0-1 cm). Na globini 0-10 cm smo ugotovili večjo vsebnost Corg v tleh sistema brez obdelave (povprečje vseh obravnavanj je bilo 3,2 %) v primerjavi z oranjem (povprečje vseh obravnavanj je bilo 2,3 %). Posledično se je s povečanjem Corg povečala talna mikrobna biomasa, ki smo jo določili z metodo fumigacije s kloroformom in ocenili s količino skupne talne DNA. Vsebnosti mikrobnega biomasnega ogljika in dušika ter količina DNA so bile večje v zgornjih plasteh tal (0–1 cm in 0–10 cm) pri sistemu brez obdelave. Številčnost bakterij, gliv in krenarhej smo opredelili s kvantitativno verižno reakcijo s polimerazo (qPCR). V celotnem talnem profilu je bilo največ bakterij (povprečna številčnost sistema brez obdelave na globini 0–1 cm 7,7×109), manj je bilo gliv in krenarhej (povprečna številčnost sistema brez obdelave na globini 0-1 cm za glive 3,8×108 in krenarheje 2,7×108). Številčnost mikroorganizmov se je z globino zmanjševala. Razmerje med bakterijami in glivami je bilo najožje na globini 0–1 cm, kjer smo ugotovili tudi značilne razlike med obravnavanji. V prihodnjih raziskavah je potrebno preučiti sestavo mikrobne združbe na nižjih taksonomskih nivojih, prav tako pa je pomembno preučiti tudi povezavo med sestavo in delovanjem talnega mikrobioma.[Ž. Potočnik]20222022-05-27 07:15:10Magistrsko delo/naloga136963sl