<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136798"><dc:title>Prilagoditev izvajanja okupacij oseb po preboleli možganski kapi</dc:title><dc:creator>Miševski,	Amadeja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sicherl,	Zorana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Mihevc,	Špela	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>delovna terapija</dc:subject><dc:subject>omejitve dnevnih aktivnosti</dc:subject><dc:subject>cerebrovaskularni inzult</dc:subject><dc:subject>kvalitativna raziskava</dc:subject><dc:subject>odrasli</dc:subject><dc:description>Uvod: Možganska kap je ena najpogostejših nevroloških bolezni po celem svetu. Glavni vzrok za nastanek omenjene bolezni je povezan z biološkim staranjem prebivalstva. Število obolelih se vsako leto stopnjuje, vzroki za nastanek možganske kapi pa so številni in odvisni od posameznika. Rehabilitacija po možganski kapi je dolgotrajna. Potrebne so številne življenjske prilagoditve, vključevanje družinskih članov, zdravstvenega osebja kot tudi delovne terapije, ki nujne prilagoditve smiselno umestijo v potek rehabilitacije. Namen: Namen diplomskega dela je bil raziskati prilagoditve okupacij odraslih oseb po preboleli možganski kapi. Metode dela: Uporabili smo kvalitativno metodo raziskovanja. V raziskavo je bilo vključenih 8 odraslih oseb po preboleli možganski kapi, od katere je minilo eno leto ali več, s katerimi smo izvedli polstrukturirane intervjuje. Rezultati: Iz kvalitativne vsebinske analize je možno povzeti 6 kategorij, ki so jih sodelujoči izpostavili, in sicer:
težave po preboleli možganski kapi, omejitve pri izvajanju okupacij, spremenjen nabor okupacij, prilagoditve okupacij, odziv na spremenjeno izvajanje okupacij ter vloga delovne
terapije. Izšlo je tudi 16 podkategorij. Ugotovili smo, da se sodelujoči še vedno spopadajo z različnimi omejitvami pri izvedbi okupacij. V večji meri si aktivnosti prilagodijo sami s svojevrstnimi strategijami bodisi s pripomočki ali brez. Pri sodelujočih so v akutni fazi po preboleli možganski kapi prevladovala negativna čustva, po enem letu od nastanka možganske kapi pa primarno pozitivna čustva. Sodelujočim je v veliko pomoč bilo Združenje bolnikov s cerebrovaskularno boleznijo Slovenije, ki izvaja aktivnosti na športnem, kreativnem in strokovnem področju. Delovno terapevtske obravnave z namenom rehabilitacije je bilo deležnih pet od osmih udeležencev in je pomembno prispevala k njihovemu napredku prilagoditev okupacij. Razprava in zaključek: Omejitve, s katerimi se osebe po preboleli možganski kapi srečujejo, vplivajo na kakovost življenja in posledično na izvajanje okupacij. Preboleli si svoje življenjsko okolje prilagodijo na sebi zadovoljujoč
način. Kljub temu bi bilo ustrezno osebe, ki niso prejemale delovne terapije, ustrezno seznaniti z zdravljenjem, postopki in prilagoditvami življenjskega okolja ter s tem
povezanimi okupacijami.</dc:description><dc:publisher>[A. Miševski]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-21 07:45:45</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136798</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
