Učinkovitost transkutane električne stimulacije tibialnega živca na simptome urinske inkontinence pri ženskah – s placebom kontroliran poskusStanonik, Katja (Avtor) Rugelj, Darja (Mentor) Šćepanović, Darija (Komentor) Puh, Urška (Recenzent) magistrska delafizioterapijasindrom prekomerno aktivnega sečnega mehurjasubjektivna ocena spremembe stanjadnevnik uriniranjaelektrična stimulacijatibialni živecUvod: Urgentna urinska inkontinenca je najbolj moteč simptom sindroma prekomerno aktivnega sečnega mehurja. Transkutana električna stimulacija tibialnega živca (TS-TŽ) je oblika periferne nevromodulacije, katere cilj je indirektna inhibicija nehotenih kontrakcij sečnega mehurja. Kljub obetajočim izidom TS-TŽ razlika med placebo električno stimulacijo in aktivno stimulacijo tibialnega živca še ni docela raziskana. Namen: Namen magistrskega dela je bil primerjati učinkovitost TS-TŽ z jakostjo električne stimulacije nad motoričnim pragom s placebo TS-TŽ na subjektivno oceno izboljšanja stanja simptomov urgentne urinske inkontinence. Metode dela: V randomiziran s placebom kontroliran preizkus je bilo vključenih 31 odraslih žensk z napotno diagnozo urgentne urinske inkontinence, ki se niso pozitivno odzvale na predhodno zdravljenje. Preiskovanke so bile skupno deležne šestkratne TS-TŽ z intenziteto nad motoričnim pragom ali šestkratne placebo TS-TŽ. Primarni izid raziskave je predstavljala subjektivna sprememba stanja simptomov urgentne urinske inkontinence, merjena z lestvico subjektivne ocene spremembe stanja. Sekundarni izid raziskave je predstavljala sprememba parametrov glede na tridnevni dnevnik uriniranja in vprašalnik Mednarodnega posveta za inkontinenco – kratka oblika. Rezultati: Protokol električne stimulacije je uspešno zaključilo 27 (87 %) preiskovank. Po končani električni stimulaciji se je stanje zmerno ali izrazito izboljšalo pri treh od 16 preiskovank v TS-TŽ skupini in pri eni od 11 preiskovank v placebo skupini. Razlika v izboljšanju stanja med obema skupinama ni bila statistično značilna (p = 0,624). Nobeni izmed oseb v TS-TŽ skupini in placebo skupini se stanje po protokolu električne stimulacije ni poslabšalo. Stanje se po TS-TŽ in placebo stimulaciji ni statistično značilno spremenilo pri nobeni izmed merjenih spremenljivk. Razprava in zaključek: Šestkratna TS-TŽ pri ženskah z urgentno urinsko inkontinenco, ki se niso pozitivno odzvale na predhodno zdravljenje, ne vodi v statistično značilno izboljšanje stanja. Eno izmed možnosti za odsotnost učinka TS-TŽ v naši raziskavi je krajše trajanje protokola električne stimulacije kot v podobnih raziskavah. Ključne omejitve izvedene raziskave predstavljajo: majhno število vključenih preiskovank, odsotnost oslepitve preiskovalk in odsotnost faze sledenja. Potrebne so dodatne kakovostne, s placebom kontrolirane raziskave, ki bi podale trdne dokaze o učinkovitosti TS-TŽ na populaciji oseb z UUI, ki se niso pozitivno odzvale na predhodno zdravljenje.[K. Stanonik]20222022-05-21 07:45:33Magistrsko delo/naloga136797sl