<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136797"><dc:title>Učinkovitost transkutane električne stimulacije tibialnega živca na simptome urinske inkontinence pri ženskah – s placebom kontroliran poskus</dc:title><dc:creator>Stanonik,	Katja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Rugelj,	Darja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šćepanović,	Darija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Puh,	Urška	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>sindrom prekomerno aktivnega sečnega mehurja</dc:subject><dc:subject>subjektivna ocena spremembe stanja</dc:subject><dc:subject>dnevnik uriniranja</dc:subject><dc:subject>električna stimulacija</dc:subject><dc:subject>tibialni živec</dc:subject><dc:description>Uvod: Urgentna urinska inkontinenca je najbolj moteč simptom sindroma prekomerno aktivnega sečnega mehurja. Transkutana električna stimulacija tibialnega živca (TS-TŽ) je oblika periferne nevromodulacije, katere cilj je indirektna inhibicija nehotenih kontrakcij sečnega mehurja. Kljub obetajočim izidom TS-TŽ razlika med placebo električno stimulacijo in aktivno stimulacijo tibialnega živca še ni docela raziskana. Namen: Namen magistrskega dela je bil primerjati učinkovitost TS-TŽ z jakostjo električne stimulacije nad motoričnim pragom s placebo TS-TŽ na subjektivno oceno izboljšanja stanja simptomov urgentne urinske inkontinence. Metode dela: V randomiziran s placebom kontroliran preizkus je bilo vključenih 31 odraslih žensk z napotno diagnozo urgentne urinske inkontinence, ki se niso pozitivno odzvale na predhodno zdravljenje. Preiskovanke so bile skupno deležne šestkratne TS-TŽ z intenziteto nad motoričnim pragom ali šestkratne placebo TS-TŽ. Primarni izid raziskave je predstavljala subjektivna sprememba stanja simptomov urgentne urinske inkontinence, merjena z lestvico subjektivne ocene spremembe stanja. Sekundarni izid raziskave je predstavljala sprememba parametrov glede na tridnevni dnevnik uriniranja in vprašalnik Mednarodnega posveta za inkontinenco – kratka oblika. Rezultati: Protokol električne stimulacije je uspešno zaključilo 27 (87 %) preiskovank. Po končani električni stimulaciji se je stanje zmerno ali izrazito izboljšalo pri treh od 16 preiskovank v TS-TŽ skupini in pri eni od 11 preiskovank v placebo skupini. Razlika v izboljšanju stanja med obema skupinama ni bila statistično značilna (p = 0,624). Nobeni izmed oseb v TS-TŽ skupini in placebo skupini se stanje po protokolu električne stimulacije ni poslabšalo. Stanje se po TS-TŽ in placebo stimulaciji ni statistično značilno spremenilo pri nobeni izmed merjenih spremenljivk. Razprava in zaključek: Šestkratna TS-TŽ pri ženskah z urgentno urinsko inkontinenco, ki se niso pozitivno odzvale na predhodno zdravljenje, ne vodi v statistično značilno izboljšanje stanja. Eno izmed možnosti za odsotnost učinka TS-TŽ v naši raziskavi je krajše trajanje protokola električne stimulacije kot v podobnih raziskavah. Ključne omejitve izvedene raziskave predstavljajo: majhno število vključenih preiskovank, odsotnost oslepitve preiskovalk in odsotnost faze sledenja. Potrebne so dodatne kakovostne, s placebom kontrolirane raziskave, ki bi podale trdne dokaze o učinkovitosti TS-TŽ na populaciji oseb z UUI, ki se niso pozitivno odzvale na predhodno zdravljenje.</dc:description><dc:publisher>[K. Stanonik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-21 07:45:33</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136797</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
