<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136792"><dc:title>Vzorec kognitivnega nadzora pri pacientih z depresijo</dc:title><dc:creator>Politakis,	Vida Ana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Repovš,	Grega	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>stabilni kognitivni nadzor</dc:subject><dc:subject>prožni kognitivni nadzor</dc:subject><dc:subject>depresija</dc:subject><dc:subject>oškodovanost kognitivnega nadzora v depresiji</dc:subject><dc:subject>Naloga prožnega preklapljanja (C3T)</dc:subject><dc:description>S cilji usklajeno vedenje zahteva sposobnosti stabilnega vzdrževanja mentalnih prezentacij - stabilni kognitivni nadzor, kot tudi sposobnosti prožnega preklapljanja med njimi – prožni kognitivni nadzor. Kognitivni nazdor ima pomembno vlogo tudi v vecˇini psihiatricˇnih bolezni, med drugim tudi pri depresiji. 
Namen raziskave je bil določiti vzorec morebitne oškodovanosti kognitivnega nadzora pri bolnikih z depresijo v primerjavi s skupino zdravih posameznikov (izenačenimi po spolu, starosti in izobrazbi) in preveriti, ali je možno z vidika kognitivnih sposobnosti prepoznati dolocčene podskupine depresije. S tem namenom smo v Laboratoriju za kognitivno nevroznanost na Oddelku za psihologijo universe v Ljubljani razvili in validirali Nalogo prožnega preklapljanja - Cognitive Control Challenge Task (C3T).
Potrdili smo, da je naloga C3T ekološko veljavna za merjenje kompleksnega kognitivnega nadzora tako v splošni populaciji (440 udeležencev (8-84 let)) kot pri bolnikih z depresijo (28 udeležencev z veliko depresivno motnjo, 31 udeležencev iz kontrolne skupine; 18-65 let), saj se pomembno povezuje z rezultati drugih kognitivnih testov, poleg tega pa izmerjeni razvoj tako stabilnega kot kompleksnega prožnega kognitivnega nadzora sledi pričakovani narobe obrnjeni U-krivulji. S pomočjo naloge C3T smo določili specifičen vzorec kognitivne oškodovanosti pri depresiji, ki se od kontrolne skupine ne razlikuje le glede na počasnejše psihomotorično funkcioniranje, ampak gre za različen način delovanja. Oškodovanost se kaže na zelo razpršenih kognitivnih področjih, kar se draža tudi v strukturi naloge. Z nalogo C3T smo prepoznali štiri različne podskupine kognitivne oškodovanosti, ki se med seboj kvalitativno razlikujejo in niso značilno povezane z drugo depresivno simptomatiko. Kognitivna oškodovanost je torej unikaten pojav depresiji, deloma neodvisen od psihopatološkega statusa. Ker pa izboljšanje kognitivnega nadzora pomembno pripomore k boljšemu obvladovanju psihopatološke simptomatike, je kognicija dejavnik, preko katerega lahko vplivamo na delovanje drugih možganskih sistemov ter s tem do določene mere na potek bolezni.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-21 07:15:12</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136792</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
