Formativno spremljanje učencev 5. razreda pri pouku slovenščine, v prilagojenem vzgojno-izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardomPlanko, Nataša (Avtor) Lipec Stopar, Mojca (Mentor) formativno spremljanje in vrednotenjeFormativno spremljanje omogoča, da učenci soustvarjajo učni proces, so aktivni, sproti vrednotijo svoje delo, in so deležni kakovostnih povratnih informacij tako od učitelja kot od sošolcev. Učenci so tako v središču učnega procesa in prevzamejo odgovornost za svoje učenje. Ta oblika poučevanja in učenja v ospredje postavlja skrb za individualni napredek vsakega učenca, ki aktivno spoznava tudi strategije in poti do načrtovanega cilja. Učiteljeva glavna naloga je, da učence v učnem procesu podpira in usmerja s kakovostnimi povratnimi informacijami, ki vsebujejo usmerjanje in nasvete. Vse te značilnosti smo sistematično uvajali in spremljali. V raziskavo smo vključili 10 učencev 5. razreda prilagojenega vzgojno-izobraževalnega programa z nižjim izobrazbenim standardom. Ugotavljali smo, ali uvajanje elementov formativnega spremljanja in vrednotenja v pouk slovenščine pripomore k izboljšanju sporazumevalnih zmožnosti učencev. Zanimal nas je tudi odnos učencev do učenja slovenščine pred in po uvedbi formativnega spremljanja v učni proces. Na osnovi vseh opažanj smo skušali ugotoviti, ali je učenje po modelu formativnega spremljanja in vrednotenja znanja primerno za petošolce v prilagojenem programu z nižjim izobrazbenim standardom. Ugotovili smo, da je tak način poučevanja in učenja za učence naporen, ker od njih zahteva stalno aktivnost in zbranost, hkrati pa jih bolj motivira za delo, saj radi spremljajo tako svoj napredek kot tudi napredek sošolcev. Napredek je bil viden pri vseh sporazumevalnih dejavnostih. S primerjavo našega vrednotenja doseganja elementov merjenja smo prikazali razliko med začetno in končno ravnijo sporazumevalnih dejavnosti. S samovrednotenjem so učenci na začetku in na koncu prikazali svojo motiviranost, ki se je v procesu povečala. Naše končno vrednotenje smo primerjali s samovrednotenjem učencev, ki pa ni bilo vedno povsem usklajeno z našim. Učenci so bili do svojega znanja manj kritični, kar je sicer pričakovano. Opazili smo, da učenci lažje in bolj realno kot svoje dosežke, ocenijo dosežke sošolca. Poleg učnega napredka na področju poslušanja, branja, govora in pisanja, rezultati kažejo tudi na izboljšanje odnosa do sporazumevalnih dejavnosti pri vseh učencih. Zaključimo lahko, da so se petošolci izkazali za dovolj zrele za sodelovanje pri pouku z elementi formativnega spremljanja in vrednotenja.20222022-05-13 09:14:48Magistrsko delo/naloga136661sl