<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136591"><dc:title>Poučevanje vsebin tehnike in tehnologije v razmerah covid-19</dc:title><dc:creator>Ledinek,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avsec,	Stanislav	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pandemija covida-19</dc:subject><dc:description>Poučevanje na daljavo je posebna oblika poučevanja, pri kateri sta učenec in učitelj prostorsko ločena, komunikacija med njima in učenci pa poteka s pomočjo raznovrstne informacijsko-komunikacijske tehnologije (IKT). Na takšno obliko poučevanja morajo biti dobro pripravljeni učenci in učitelji. V magistrskem delu smo predstavili potek in poučevanje tehnike in tehnologije med covidom-19 oziroma v izrednih razmerah. Naredili smo pregled obstoječih raziskav in izvedli tudi svojo. Tehnika in tehnologija (TIT) je obvezen šolski predmet, ki je vključen kot samostojen predmet v 6., 7. in v 8. razredu. Bistveno se razlikuje od drugih predmetov, saj vključuje veliko praktičnega dela, pri katerem učenci s pomočjo strojev, orodij in pripomočkov izdelujejo raznovrstne izdelke. Vsak razred temelji na drugem materialu; v 6. razredu učenci spoznavajo papir in les, v 7. umetne snovi in v 8. kovine. Poleg vsega naštetega pa se srečajo še z vsebinami elektrotehnike, gonil in z motorji.V teoretičnem delu smo najprej predstavili potek rednega dela, poučevanja, ocenjevanja, preverjanja ter vsebine predmeta TIT. Za tem smo predstavili poučevanje v izrednih razmerah v Sloveniji in prav tako v tujih državah. Pri teh smo se osredinili na sosednje in večje države. Navedene so tudi razlike in podobnosti med poučevanjem v rednih razmerah in poučevanjem v razmerah, ki niso redne. V empiričnem delu smo raziskali, kako so potekali poučevanje, ocenjevanje in preverjanje učne snovi pri tehniki in tehnologiji v razmerah covida-19. Izvedena je bila kvantitativna raziskava s kavzalno-neeksperimentalno metodo. Način vzorčenja je bil namenski, saj so bili bistveni osnovnošolski učitelji tehnike in tehnologije 6., 7. in 8. razreda, ki so poučevali ali trenutno poučujejo na daljavo; vzorec je obsegal 121 učiteljev in učiteljic. Vprašalnik, ki smo ga uporabili, smo zasnovali sami. Analiza rezultatov je identificirala naslednje pomembne ugotovitve: a) najpogostejša metoda za podajanje različnih tematik pri tehniki in tehnologiji je metoda demonstracije (vzorci, postopki, procesi, videoposnetki); b) najpogostejša uporaba IKT je zajemala Moodle in Zoom; c) učitelji so za pripravo na pouk porabili veliko časa, zaznali so srednjo težavnost uporabe in vsi so pri učencih zaznali motivacijo; č) pri ocenjevanju so največkrat ocenjevali fizični izdelek; d) pri verodostojnosti ocene se kaže percepcija pri ustnem ocenjevanju znanja, drugi načini pa so bili ocenjeni pod srednjo vrednostjo; e) pri sredstvih in načinih ocenjevanja je bil največkrat uporabljen način ocenjevanja prek fotografije; f) za ocenjevanje so uporabljali opisni kriterij; g) učitelji so učence največkrat ustno spodbujali pri delu na daljavo; h) učitelji so največ sodelovali z učitelji tehnike in tehnologije prek Zooma/Teamsov/Webexa, glavni predmet izmenjave pa so bile izkušnje in primeri dobre prakse; i) najboljše pridobljena kompetenca učencev pri šolanju na daljavo je po oceni učiteljev raba IKT; j) učitelji se pri doseganju taksonomskih ciljev na daljavo najbolj osredinjajo na razumevanje; k) slabo odzivne učence motivirajo tako, da opravijo razgovor z njimi; l) količina dela na daljavo je največja pri pripravi, pri vseh pa je nadpovprečna; m) težavnost poučevanja po posameznih razredih se bistveno ne razlikuje. 
Na osnovi ugotovitev raziskave smo podali tudi številne smernice za učinkovit pouk vsebin tehnike in tehnologije (TIT), ciljno rabo IKT, ocenjevanja izdelkov, spodbujanja učencev in sodelovanja učiteljev tega predmeta. Z raziskavo podajamo tudi globlji vpogled v naravo TIT, pa tudi v razvoj in optimizacijo učinkovitosti didaktike tehnike za bolj dinamični pouk, boljše podajanje učne snovi, bolj strukturirano, objektivno in veljavno ocenjevanje znanja ter za uspešnejše in boljše sodelovanje učiteljev.Prihodnje raziskave so lahko usmerjene v bolj ciljno proučevanje posamezne starostne sestave učencev, še posebej s socialno-ekonomskega vidika.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-12 07:48:31</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136591</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
