<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136576"><dc:title>Primerjava različnih pristopov karakterizacije virusnih vektorjev za gensko terapijo</dc:title><dc:creator>Zevnik,	Kaja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Avšič Županc,	Tatjana	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dobnik,	David	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>genska terapija</dc:subject><dc:subject>virusni vektorji</dc:subject><dc:subject>AAV</dc:subject><dc:subject>ddPCR</dc:subject><dc:subject>ELISA</dc:subject><dc:subject>TEM</dc:subject><dc:description>Izvedli smo karakterizacijo rekombinantnih vektorjev adenovirusom pridruženih virusov (rAAV) serotipa 9 s pomočjo metod digitalna kapljična verižna reakcija s polimerazo (ddPCR), kvantitativna PCR (qPCR), encimskoimunski test (ELISA) in presevna elektronska mikroskopija (TEM). Preučili smo štiri različne frakcije (težka, polna, srednja, prazna) dveh vrst vektorjev, enoverižnih AAV (ssAAV) in samokomplementarnih AAV (scAAV). Frakcije so bile pridobljene po čiščenju z gostotnim gradientnim ultracentrifugiranjem s CsCl. Pričakovali smo, da bo karakterizacija virusnih vektorjev z različnimi metodami omogočila določitev razlik med posameznimi frakcijami. V polni frakciji smo pričakovali najvišji delež polnih kapsid ter najmanjšo vsebnost nečistot. Poleg tega pa smo pričakovali, da bodo korelacije med posameznimi metodami specifične za posamezno vrsto vektorja. Pokazali smo razlike v sestavi posameznih frakcij, vendar razlike niso bile tako velike, kot smo pričakovali. Pokazali smo, da ima polna frakcija najnižjo vsebnost nečistot, najvišjo pa težka oziroma prazna frakcija. Za vektorje ssAAV smo pokazali, da najvišjo koncentracijo polnih kapsid vsebuje polna frakcija. Pri vektorjih scAAV smo določili najvišjo koncentracijo polnih delcev v polni in srednji frakciji. Najvišji delež praznih delcev smo za obe vrsti vektorjev določili v prazni frakciji. Izkazalo se je, da so bile pri scAAV manjše razlike med frakcijami. V povprečju smo pri scAAV določili višje vrednosti titrov kapsid in virusnih genomov ter nižje vrednosti nečistot v primerjavi z ssAAV. Pokazali smo, da se metode med seboj dopolnjujejo, obstajajo pa tudi korelacije med njimi. Za karakterizacijo virusnih vektorjev za gensko terapijo je tako ključna uporaba različnih pristopov na različnih nivojih.</dc:description><dc:publisher>[K. Zevnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-05-12 07:15:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136576</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>