<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136374"><dc:title>Analiza možnosti optimizacije energetske proizvodnje HE Moste na Savi</dc:title><dc:creator>Hodnik,	Vasja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kryžanowski,	Andrej	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Dušak,	Mitja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>gradbeništvo</dc:subject><dc:subject>magistrsko delo</dc:subject><dc:subject>VOI</dc:subject><dc:subject>Sava</dc:subject><dc:subject>HE Moste</dc:subject><dc:subject>akumulacija</dc:subject><dc:subject>izravnalni bazen</dc:subject><dc:subject>MATLAB</dc:subject><dc:subject>hidravlični model</dc:subject><dc:subject>optimizacija</dc:subject><dc:description>HE Moste je naša edina akumulacijska elektrarna in ima zato pomembno vlogo v elektroenergetskem sistemu Slovenije. V preteklosti se je pojavila potreba po nadgradnji HE Moste v obliki povečanja moči, sočasno s tem pa tudi potrebe po izravnalnih ukrepih za zmanjšanje neugodnih vplivov v strugi nizvodno. Projekt nadgradnje zaradi najrazličnejših vzrokov ni bil zaključen. V magistrskem delu smo preučili možnost optimizacije energetske proizvodnje HE Moste z upoštevanjem vseh ukrepov, ki so bili predvideni v projektu nadgradnje. Zasnovali smo matematični model in izdelali program v računalniškem okolju MATLAB, s pomočjo katerega smo izvedli simulacije obratovanja. Pri preračunu možne proizvodnje smo privzeli vhodne podatke na podlagi obratovalnih dnevnikov HE Moste za obdobje med letoma 1980 in 2020. Za pridobljene podatke o pretokih smo opravili hidrološko analizo in opredelili karakteristične hidrološke parametre, na podlagi katerih smo določili obratovalne scenarije. Srednji dotok v akumulacijo Moste znaša 13 m3/s. Faktor inštaliranosti je večkratnik srednjega pretoka. V tem magistrskem delu smo obravnavali faktorje med dva in pet. Pri določitvi energetskih parametrov smo upoštevali, da elektrarna obratuje s tedensko izravnavo pretokov in z izravnalnim bazenom z možnostjo dnevne oz. tedenske izravnave pretokov. Z računskim modelom smo izvedli simulacijo obratovanja nadgrajene HE Moste v realnih razmerah in ugotovili, da je glede na vlogo elektrarne v sistemu vsaka njena nadgradnja smiselna in upravičljiva, predvsem z vidika zagotavljanja sistemskih storitev (vršno obratovanje, zagotavljanje moči in frekvence), ob tem pa tudi z naravovarstvenega vidika zaradi omilitve negativnih obratovalnih vplivov nizvodno.</dc:description><dc:publisher>[V. Hodnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-27 07:45:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136374</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
