<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136253"><dc:title>Učinki vadbe inspiratornih dihalnih mišic na telesno zmogljivost med nošenjem bremena</dc:title><dc:creator>Jeruc Tanšek,	Monika	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kacin,	Alan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Švent,	Andrej	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Jakovljević,	Miroljub	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>magistrska dela</dc:subject><dc:subject>fizioterapija</dc:subject><dc:subject>nošenje bremena</dc:subject><dc:subject>utrujanje inspiratornih dihalnih mišic</dc:subject><dc:subject>vadba inspiratornih dihalnih mišic</dc:subject><dc:subject>vojaki</dc:subject><dc:description>Uvod: Namestitev bremena na prsni koš med telesno dejavnostjo zmanjša učinkovitost in povečuje delo dihalnih mišic. Sprememba v mehaniki dihanja privede do pospešene utrujenosti dihalnih mišic, ki poslabša delavno kapaciteto posameznika. Namen raziskovalnega dela je bil ovrednotiti učinke vadbe za krepitev inspiratornih dihalnih mišic na telesno zmogljivost med nošenjem bremena v nahrbtniku pri pripadnikih Enote za specialno delovanje Slovenske vojske. Metode: Prostovoljce smo z žrebom razdelili v dve skupini. Poskusna skupina (n = 10) je šest tednov neprekinjeno vadila s pripomočkom POWERbreathe® s stopnjevanim inspiratornim uporom. Primerjalna skupina (n = 10) je vadila po enakem protokolu, a le z navideznim dihalnim uporom. Začetno in končno ocenjevanje posameznikov je obsegalo oceno aerobne zmogljivosti, merjenje dihalnih volumnov, testiranje splošne telesne pripravljenosti, izvedba 60-minutnega testa hoje z nahrbtnikom, obremenitveni testi dihalnih mišic pred in po testu hoje ter oceno skupnega in dihalnega napora pred in po testu hoje. Rezultati: Po programu vadbe se je v poskusni skupini statistično pomembno povečala jakost inspiratornih mišic tako pred testom hoje (47 ± 13 %) kot po njem (58 ± 20 %), medtem ko se je povečala jakost ekspiratornih mišic le po testu hoje (19 ± 18 %). Zmanjšala se je tudi utrudljivost inspiratornih mišic za 67 % in ekspiratornih za 47 %. Statistično pomembnih sprememb v srčno-žilnih odzivih in oceni napora v poskusni skupini nismo zaznali, prav tako ni prišlo do sprememb pljučnih volumnov. V primerjali skupini nismo zaznali statistično pomembnih sprememb v nobenem od izmerjenih parametrov. Razprava in zaključek: Vadba inspiratornih dihalnih mišic z ustreznim uporom izboljša mišično jakost inspiratornih mišic in zmanjša njihovo utrujanje, pozitivni učinek pa ima tudi na zmogljivost ekspiratornih mišic. Predvidevamo, da potencialnih sprememb v srčno-žilnih odzivih in oceni napora med testom hoje nismo zaznali zaradi prenizke intenzitete testa. Na podlagi dobljenih rezultatov ugotavljamo, da je vadba inspiratornih dihalnih mišic s pripomočkom učinkovita za izboljšanje funkcije dihalnih mišic pri ljudeh, ki opravljajo telesno zahtevne poklice ali so rekreativno telesno dejavni.</dc:description><dc:publisher>[M. Jeruc Tanšek]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-21 08:11:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136253</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
