<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136235"><dc:title>Karakterizacija efektorskega proteina Vna7.443 iz glive Verticillium nonalfalfae</dc:title><dc:creator>Dretnik,	Klemen	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Berne,	Sabina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Volk,	Helena	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>fitopatogene glive</dc:subject><dc:subject>hemibiotrof</dc:subject><dc:subject>Verticillium nonalfalfae</dc:subject><dc:subject>efektorski protein</dc:subject><dc:subject>verticilijska uvelost</dc:subject><dc:subject>hmelj</dc:subject><dc:subject>Vna7.443</dc:subject><dc:subject>WD40</dc:subject><dc:subject>tandemske ponovitve</dc:subject><dc:description>Odkrivanje funkcije kandidatnih sekretornih efektorskih proteinov (CSEPs) je ključno za razumevanje interakcije med fitopatogenimi organizmi in rastlinskimi gostitelji. Hemibiotrofna fitopatogena gliva vaskularnega venenja Verticillium nonalfalfae, ki primarno okužuje hmelj (Humulus lupulus L.) sintetizira štiri opisane apoplastne efektorske proteine: VnaPRX1.1277 (peroksidaza razreda II), VnaSSP4.2, VnaUn.279 in VnaChtBP (hitin vezavni protein), znanih citoplazemskih efektorskih proteinov pa nima. Cilj magistrske naloge je bil karakterizacija kandidatnega sekretornega efektorskega proteina Vna7.443, izbranega na osnovi predhodnih študij. Proteinu Vna7.443 smo z bioinformacijskimi pristopi predvidili homologne proteine, potencialne tarčne celične procese in osnovne opisne parametre. Subcelično lokalizacijo fuzijskih proteinov Vna7.443 z mRFP (monomerni rdeči fluorescenčni protein) označbo na C- in N-terminalnem koncu smo izvedli s konfokalno mikroskopijo na listnih izsečkih Nicotiana benthamiana, ki smo jih posredno transformirali z Agrobacterium tumefaciens. Ugotovili smo, da: 1) je protein Vna7.443 najverjetneje citoplazemski efektorski protein, ki se, v primeru ko je C-terminalni konec prost, lokalizira v jedro rastlinske celice, 2) ne sproži preobčuljivostnega odziva v modelni rastlini, 3) vsebuje osem tandemskih ponovitev WD40 in 4) ima ohranjene homologe znotraj rodov gliv Verticillium, Cercospora in Fusarium.</dc:description><dc:publisher>[K. Dretnik]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-21 07:15:43</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136235</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
