<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=136234"><dc:title>Vpliv priprave površine adhezijskih mostov z nanosom aluminijevega oksida na oprijem cementa v pogojih “in vitro” in “in vivo"</dc:title><dc:creator>Malgaj,	Tine	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Jevnikar,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>cirkonijeva-oksidna keramika</dc:subject><dc:subject>nano strukturiran nanos aluminijevega oksida</dc:subject><dc:subject>peskanje</dc:subject><dc:subject>oprijem cementa</dc:subject><dc:subject>adhezijski mostovi</dc:subject><dc:description>Uvod: Peskanje je klinično uveljavljen pripravljalni postopek inertne cirkonijeve-oksidne površine, vendar pogosto ne nudi zadostnega oprijema keramike ter lahko poškoduje material, kar lahko zmanjša dolgoročno uspešnost cirkonijevih-oksidnih protetičnih sider. Nano strukturiran nanos aluminijevega oksida (NAC) predstavlja alternativen neinvaziven pripravljalni postopek cirkonijeve-oksidne površine pred cementiranjem.

Namen: Namen raziskovalnega dela je bil preučiti vpliv priprave cirkonijeve-oksidne površine z NAC na oprijem cementa in ga primerjati z ustaljenim kliničnim protokolom peskanja v “in vitro” in “in vivo” eksperimentalnih pogojih.

Metode: “in vitro” smo učinkovitost NAC preverili z merjenjem porušitve cementne vezi med cirkonijevimi-oksidnimi adhezijskimi mostovi in nosilnimi zobmi. Površini lepljenja smo pripravili s peskanjem ali NAC. Polovico vzorcev smo pred preizkušanjem hranili 150 dni v vodi in nato termomehansko utrujali (37.500 ciklov v termociklični napravi; 1.2×106 ciklov ciklične obremenitve med 5-50 N). “In vivo” smo učinkovitost NAC preverili v prospektivni, randomizirani, kontrolirani klinični študiji s primerjanjem preživetja adhezijskih mostov pripravljenih s peskanjem in z NAC. Vpliv različnih postopkov žganja keramike v zobotehničnem laboratoriju na učinkovitost NAC smo preverili s strižnim preizkusom, kjer smo izmerili moč vezave med kompozitnim cementom in površino cirkonijevih-oksidnih diskov pripravljenih z NAC kalciniranim pod različnimi temperaturnimi pogoji.

Rezultati: Pred staranjem smo na adhezijskih mostovih pripravljenih z NAC izmerili značilno višjo silo porušitve (724,1 ±58,3 N) kot pri peskanih (564.4 ±30.6 N), medtem ko po staranju razlik v izmerjeni sili porušitve nismo zaznali (580-590 N). Stopnja preživetja z NAC pripravljenih adhezijskih mostov je bila 93,8 %, s peskanjem pripravljenih mostov pa 86,7 %. Statistično značilnih razlik med skupinami nismo zaznali (log-rank, P=.54). Različni pogoji kalcinacijskega žganja niso vplivali na morfologijo NAC, medtem ko se je z dvigom temperature in časom žganja moč oprijema povečevala, kristalna faza pa spreminjala. 

Zaključki: NAC predstavlja enakovreden alternativen postopek peskanju. NAC cirkonijeve-oksidne površine ne poškoduje, zato je njegova uporaba še posebej utemeljena pri pripravi novejših, translucentnih generacij cirkonijeve-oksidne keramike, kjer je učinek peskanja še bolj škodljiv kot pri klasični 3Y-TZP keramiki.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-21 07:15:08</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>136234</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
