Dosegljivost zaposlenih: med teorijo in praksoVrbančič, Karin (Avtor) Franca, Valentina (Mentor) dosegljivostdosegljivost zaposlenihdelovni časčas počitkapravica doodklopaGlobalizacija ter razvoj in velik napredek tehnologije, predvsem informacijskokomunikacijske, sta močno vplivala na načine dela, hkrati pa tudi na nove, drugačne možnosti organizacije dela. Vse našteto prinaša povsem nove izzive, ne le za zaposlene in delodajalce, temveč tudi za državo in zakonodajalce. Z uporabo telefona, svetovnega spleta in mobilnih aplikacij ter elektronske pošte kjer koli in kadar koli se omogoča stalna dosegljivost zaposlenih, ki za opravljanje dela po večini niso več tako izrazito vezani na prostore delodajalca. Takšne oblike dela prinašajo veliko prednosti za zaposlene, ki so lahko pri organizaciji svojega delovnega časa bolj »svobodni«. Poleg tega prinašajo tudi precej tveganj, med katerimi sta težje vodenje evidence delovnega časa in posledično okrnjen nadzor nad omejitvami tega, predvsem pa takšne oblike dela omogočajo, da se zanemarijo pravila o neprekinjenih odmorih in počitkih ter nadurnem delu, kar povečuje nevarnost oziroma ogroža varnost in zdravje delavcev, prav tako pa negativno vpliva na usklajevanje dela in družine. Posledice se kasneje odražajo tako na ravni zaposlenih kot tudi v organizacijah in ne nazadnje na državni ravni. Po letu 2020, ki ga je zaznamovala pandemija covida-19 in se je način dela izrazito spremenil in prilagodil spremembam, je postala vse glasnejša razprava med socialnimi partnerji tako na ravni EU kot na nacionalni ravni o tem, kako ob pojavnosti novih oblik dela, ki prinašajo veliko prednosti za vse vpletene strani in so hkrati tudi neizogibna posledica digitalizacije, uporabljati pravila o omejitvah delovnega časa, z namenom preprečevanja prekomerne obremenjenosti zaposlenih, predvsem pa o tem, kako prilagoditi oziroma nadgraditi zakonodajo, da bi sledila spremembam, ki se pojavljajo na področju delovnega časa. Magistrsko delo proučuje slovensko pravno ureditev področja omejevanja delovnega časa delavcev in pravni vidik zagotavljanja počitka zaposlenih, pomanjkljivost ureditve na področju dosegljivosti zaposlenih izven delovnega časa ter možnost uvedbe dobrih praks iz drugih držav Evropske unije v slovenski pravni red. Analiza slovenske pravne ureditve na področju omejevanja delovnega časa in omejevanja dosegljivosti izven delovnega časa delavcev prikazuje pomanjkljivo pravno ureditev na navedenem področju in s tem poudari vlogo države (s svojimi instituti omejevanja) pri vplivu na pravico delavcev do izključitve. V zadnjem letu so pandemija covida-19 in z njo uveljavljenimi ukrepi za njeno zajezitev – med katerimi je bil najbolj razširjen delo od doma – še izraziteje prikazali problem pomanjkljive pravne ureditve dosegljivosti zaposlenih, hkrati pa izpostavili potrebnost ureditve tega področja.[K. Vrbančič]20222022-04-12 09:55:01Magistrsko delo/naloga136087sl