<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135937"><dc:title>Znanje četrtošolcev o učni temi Gibanje Zemlje pri poučevanju v razredu in poučevanju na daljavo</dc:title><dc:creator>Kulovec,	Tjaša	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Gibanje Zemlje</dc:subject><dc:description>Leto 2020 je svet pretresla nalezljiva bolezen Covid-19. Zaradi slabih epidemioloških razmer in razglasitve pandemije je bila ena glavnih posledic tudi zaprtje šol. Učenci in učitelji so bili primorani zapustiti učilnico in šolske klopi in začeti z izobraževanjem na daljavo. V zelo kratkem času je bilo potrebno prilagoditi potek dela in najti nove načine za nemoteno nadaljevanje vzgojno-izobraževalnega procesa. Zaradi zaprtja šol pa se je neenakost možnosti dostopa do izobraževanja v Sloveniji in drugod po svetu močno povečala, s tem pa se je zmanjšala tudi pravičnost, saj je zaprtje šol najbolj škodilo ranljivejšim učencem, učencem iz družin z nižjim socialno-ekonomskim statusom. Šolanje na daljavo je tako od učencev, učiteljev in staršev zahtevalo veliko mero prilagodljivosti, potrpežljivosti in iznajdljivosti. Hkrati pa so bili ljudje postavljeni pred veliko preizkušnjo, saj so bili razpeti med dvema bregovoma – na eni strani so bili tisti, ki so želeli, da se otroci čimprej vrnejo v šolske klopi, v običajen ritem, na drugi strani pa so bili tisti, ki jim je ta način izobraževanja, vsaj nekaj mesecev, ustrezal. 
Ker je tema zadnji dve leti precej aktualna, želimo v magistrskem delu ugotoviti, kako poučevanje na daljavo in poučevanje v živo, vplivata na znanje učencev o učni vsebini Gibanje Zemlje. Namen raziskave je tudi ugotoviti, ali se znanje učencev s specifičnimi značilnostmi razlikuje glede na način izvedbe pouka.
Raziskavo smo izvedli v začetku šolskega leta 2021/2022, v 4. razredu osnovne šole s 45 učenci iz dveh oddelkov. V enem oddelku je poučevanje potekalo v živo, v drugem oddelku pa smo učni proces prilagodili tako, kot bi potekal na daljavo. Zapomnitev učne vsebine in usvojeno znanje smo preverjali s preizkusi znanja, ki smo jih izvedli pred obravnavo učne vsebine (pogled v predznanje), po vsaki učni uri in štirinajst dni po zaključku obravnave. 
Rezultati raziskave kažejo, da bralne sposobnosti pomembno vplivajo na dosežke na preizkusih znanja. Ugotovili smo, da šolanje v živo doprinese boljše dosežke na preizkusu znanja pri učencih s posebnimi potrebami ter, da boljše predznanje ni pogoj za  bolje usvojeno znanje na preizkusu po končani obravnavi. Ostali rezultati pa so pokazali, da način poučevanja ni bistveno vplival na dosežke učencev na preizkusih znanja, ki smo jih izvedli.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-02 10:28:41</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135937</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
