Spremembe v farmakoterapiji bolnikov s kronično obstruktivno pljučno boleznijo ob odpustu s Klinike GolnikPremoš, Anja (Avtor) Kerec Kos, Mojca (Mentor) Morgan, Tina (Komentor) kronična obstruktivna pljučna bolezenzdravljenje z zdravilispremembe v farmakoterapijisočasne boleznikrvni eozinofilciKronična obstruktivna pljučna bolezen (KOPB) je razširjena bolezen, za katero je značilna obstrukcija v dihalnih poteh, ki je v veliki meri nepovratna, običajno napreduje in je povezana z nenormalnim vnetnim odzivom pljuč na vdihane dražeče delce in pline. Z retrospektivno raziskavo smo želeli ugotoviti, pri kolikšnem deležu bolnikov se je kronična terapija KOPB ob odpustu s Klinike Golnik spremenila, katere so bile najpogostejše spremembe in ali so bile te spremembe navedene v odpustnem pismu. Pregledali smo podatke 152 bolnikov, ki so imeli odpustno diagnozo KOPB. Popisali smo inhalacijsko in ostalo terapijo za zdravljenje KOPB, ki jo je bolnik prejemal pred sprejemom in ob odpustu iz bolnišnice. Glavni viri podatkov so bili bolnišnični informacijski sistem, kartica zdravstvenega zavarovanja in pogovori z bolniki. Med vzdrževalno inhalacijsko terapijo je bila najpogosteje predpisana kombinacija dolgodelujočega beta2-agonista, dolgodelujočega muskarinskega antagonista in inhalacijskega glukokortikoida tako ob sprejemu (65/139; 46,8 %) kot tudi ob odpustu (70/139; 50,4 %). Pri 66 od 133 bolnikov (49,6 %) je prišlo do sprememb v vzdrževalni inhalacijski terapiji. Najpogostejši spremembi sta bili uvedba zdravila (28/66; 42,4 %) in zamenjava zdravila znotraj iste farmakološke skupine zdravilnih učinkovin (20/66; 30,3 %). Inhalacijski glukokortikoid je imelo ob sprejemu predpisan 84 od 139 bolnikov (60,4 %), ob odpustu pa 94 od 139 bolnikov (67,6 %) ter več kot polovica bolnikov srednji odmerek inhalacijskega glukokortikoida in več kot tretjina bolnikov velik odmerek. Ob sprejemu je imelo dodatno vzdrževalno terapijo predpisano 14,4 % bolnikov (20/139), ob odpustu pa 13,9 % bolnikov (19/139), pri čemer je bil najpogosteje predpisan teofilin. Ob sprejemu 27,3 % bolnikov (38/139) ni imelo predpisane terapije po potrebi s kratkodelujočimi bronhodilatatorji, ob odpustu pa se je ta delež značilno znižal, in sicer na 18,0 % (25/139; p = 0,026). Povezava med intervencijo kliničnega farmacevta in navedbami sprememb terapije v odpustnem pismu je bila značilna pri vzdrževalni inhalacijski terapiji (p = 0,003) in pri terapiji po potrebi s kratkodelujočimi bronhodilatatorji (p = 0,007), medtem ko je bila povezava med intervencijo kliničnega farmacevta in strokovno utemeljenostjo sprememb v odpustnem pismu značilna le pri terapiji po potrebi s kratkodelujočimi bronhodilatatorji (p = 0,045).20222022-04-02 08:45:01Magistrsko delo/naloga135934sl