<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135906"><dc:title>Mnenja in stališča učiteljev razrednega pouka o uporabi šolskega vrta pri poučevanju</dc:title><dc:creator>Hari,	Tajda	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Hergan,	Irena	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>šolski vrt</dc:subject><dc:description>Vrt, kot ga poznamo v splošnem, je življenjski prostor nekaterih rastlinskih in živalskih vrst, koristnih z vidika človeka, širši pomen pa dobi, če ga uporabljamo kot del učnega procesa. Šolski vrt je vrt, ki je v neposredni bližini šole in je namenjen učiteljem in učencem, da zanj skrbijo, se ob njem učijo in spoznavajo nove vsebine. Slovenske šole so že v 19. stoletju uporabljale šolski vrt za poučevanje, predvsem tiste, ki so bile v podeželskem okolju. Ne le na Slovenskem, tudi drugod po svetu so nekoč šolske vrtove uporabljali predvsem za učenje samooskrbe, znanja in veščin o vrtnarjenju in dejavnosti kmetijstva. Po tem, ko je bila uporaba šolskih vrtov v Sloveniji nekaj desetletij v zatonu, se je pred nekaj leti njihova uporaba ponovno začela uveljavljati. To spodbujajo tudi razni projekti, kot so Ekošola, Šolski ekovrtovi in drugi, ki šolam pomagajo s postavitvijo vrta in z raznimi delavnicami in ter projekti pomagajo učiteljem, da je delo na vrtu z njihovimi učenci kar najbolj učinkovito. Učenje na šolskem vrtu pri učencih krepi povezanost z naravo in ima pozitivne učinke na kakovostnejši kognitivni, socialni, akademski ter socialni razvoj, prav tako pa spodbuja samostojnost, kreativnost in zavedanje pomembnosti lastne pridelave živil. Zaradi prednosti, ki jih ponuja delo na šolskem vrtu kot del pedagoškega procesa, smo se odločili raziskati mnenja in stališča slovenskih razrednih učiteljev o uporabi vrta pri poučevanju. Poleg tega smo želeli izvedeti, kako pogosto, kdaj in pri katerih vsebinah razredni učitelji le-tega uporabljajo pri poučevanju. Pripravili smo spletni anketni vprašalnik in ga po e-pošti poslali vsem osnovnim šolam v Sloveniji. Dobili smo 165 ustrezno izpolnjenih anketnih vprašalnikov. Odgovori so pokazali, da velika večina razrednih učiteljev poučuje na osnovnih šolah, ki šolski vrt imajo, preostali pa bi si to možnost v večini želeli, predvsem zaradi izkustvenega učenja. Malo manj kot tri četrtine učiteljev, ki imajo možnost poučevanja na šolskem vrtu, le-tega tudi uporablja pri poučevanju, in sicer med dvakrat in šestkrat letno, predvsem nenačrtovano in v okviru naravoslovnih vsebin. Rezultati naše raziskave kažejo tudi na to, da se učitelji najbolj strinjajo s tem, da delo na šolskem vrtu spodbuja ljubezen do narave, praktičnega učenja in dela ter ponuja možnost preživljanja časa v naravi. Kljub zavedanju pozitivnih učinkov, ki jih prinaša šolsko vrtnarjenje, pa učiteljem največjo oviro pri večjem vključevanju vrta v pouk predstavlja finančni vidik oskrbe šolskega vrta.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-04-01 06:36:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135906</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
