<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135876"><dc:title>Povezanost ocen, pridobljenih s psihološkimi testi, opazovanjem vedenja in metodo ocenjevalnega centra</dc:title><dc:creator>Butkovec Erjavec,	Aleksandra	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Boštjančič,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>selekcija kadrov</dc:subject><dc:subject>psihološko testiranje</dc:subject><dc:subject>ocenjevanje vedenja</dc:subject><dc:subject>metoda ocenjevalnega centra</dc:subject><dc:subject>kompetence</dc:subject><dc:description>Za ocenjevanje in izbor kadrov se uporablja različne metode, med drugimi psihološko testiranje, opazovanje vedenja in metodo ocenjevalnega centra. Metode se med seboj razlikujejo v psihometričnih značilnostih ter v prednostih in omejitvah njihove uporabe. Zanimalo nas je, ali se ocene, pridobljene pri nalogah ocenjevalnega centra, povezujejo z vrednostmi, pridobljenimi s psihološkimi testi in z opazovanjem vedenja ter s čim lahko najbolje napovemo uspešnost pri metodi ocenjevalnega centra. Vzorec je obsegal 145 udeležencev, ki so med postopkom ocenjevanja in izbora kadrov v določenem podjetju izpolnili štiri vprašalnike (Test nizov, Profil indeks emocij, Vprašalnik za merjenje strukture osebnosti po modelu "Velikih pet" in Vprašalnik timskih vlog) ter sodelovali v ocenjevalnem centru, ki je bil sestavljen iz devetih nalog. Posebej je bilo opazovano tudi njihovo vedenje. Analiza je pokazala, da so osebnostne lastnosti v splošnem nizko povezane z ocenami pri nalogah ocenjevalnega centra in s kompetencami, ki so bile ocenjene med opazovanjem vedenja. Izmed vseh spremenljivk, ki so bile preučevane v raziskavi, pa uspešnost pri metodi ocenjevalnega centra pomembno napovedujeta dve, in sicer inteligentnost ter starost. Sklepamo, da je uporaba metode ocenjevalnega centra smiselna, saj z njo v postopku ocenjevanja in izbora kadrov o kandidatih pridobimo podatke, ki jih ne bi mogli pridobiti z uporabo predhodnih metod. Rezultati se večinoma ujemajo z ugotovitvami dosedanjih raziskav, v besedilu pa podrobneje opišemo tudi neskladja in njihove možne vzroke.</dc:description><dc:publisher>[A. Butkovec Erjavec]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-31 07:45:04</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135876</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
