<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135874"><dc:title>Nadarjeni učenci pri pouku matematike v 4. in 5. razredu osnovne šole pri pouku na daljavo</dc:title><dc:creator>Lumpert,	Neža	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Manfreda Kolar,	Vida	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>matematika</dc:subject><dc:description>Šolski leti 2019/2020 ter 2020/2021 sta bili zaznamovani z epidemijo COVID-19. Zaradi ukrepov za zajezitev epidemije je pouk v šolskem letu 2019/2020 od marca do maja ter v šolskem letu 2020/21 od oktobra do konca januarja potekal na daljavo. Tako so bili učitelji primorani uporabiti popolnoma drugačen pristop, kot so ga bili vajeni. Poučevanje se je iz učilnic prestavilo na splet, klopi pa so zamenjali računalniki. 
V magistrskem delu smo se osredotočili na motivacijo nadarjenih učencev med poučevanjem na daljavo. Teoretični del magistrskega dela je sestavljen iz treh sklopov. V prvem sklopu smo predstavili značilnosti pouka matematike. V drugem delu smo predstavili nadarjene učence pri pouku matematike. Tako kot učenci s primanjkljaji na posameznih področjih potrebujejo posebno pozornost učitelja, dopolnilni pouk in prilagojene naloge, da lahko napredujejo pri snovi, pa nadarjeni učenci potrebujejo dodatne spodbude, problemske naloge, dodatni pouk, da v celoti razvijejo svoje potencialne. V zadnjem, tretjem delu, smo se osredinili na poučevanje na daljavo. Dotaknili smo se uporabe IKT v izobraževanju, na kratko opisali zgodovino izobraževanja na daljavo,  posebno pozornost pa smo namenili tudi poučevanju matematike na daljavo.
V empiričnem delu smo raziskovali, na kakšen način je potekal pouk matematike v 4. in 5. razredih osnovnih šol pri poučevanju na daljavo ter na kakšen način so učitelji prilagajali pouk matematike nadarjenim učencem. Raziskava je bila sestavljena iz dveh delov. V prvem delu smo uporabili kvantitativni pristop. Z anketami smo preverili mnenje učiteljic in učiteljev glede učinkovitosti poučevanja na daljavo. Zanimalo nas je, ali je pouk na daljavo vplival na način dela učiteljev z nadarjenimi učenci pri pouku matematike. Prav tako smo želeli preveriti, ali obstajajo razlike pri učiteljih 4. in 5. razreda glede mnenja o njihovi usposobljenosti za prilagajanje pouka na daljavo nadarjenim učencem marca 2020 in danes ter ali obstajajo razlike pri učiteljih 4. in 5. razreda glede mnenja o njihovi usposobljenosti za prilagajanje pouka na daljavo nadarjenim v razredu in na daljavo. V drugem delu smo z intervjuji skušali dobiti primere dobre prakse za poučevanje nadarjenih učencev na daljavo pri pouku matematike. 
Rezultati so pokazali, da je pouk na daljavo vplival na delo učiteljev z nadarjenimi učenci pri pouku matematike. Delež učiteljev, ki je prilagajal pouk matematike nadarjenim učencem na daljavo je bil namreč manjši kot delež učiteljev, ki prilagajajo pouk matematike nadarjenim učencem v razredu. Pokazale pa so se tudi razlike med samim načinom prilagajanja. Učitelji namreč pri prilagajanju pouka matematike v razredu uporabljajo predvsem dodatni pouk in vrstniško pomoč, pri delu na daljavo pa se teh dveh načinov prilagajanja v večini niso posluževali. Pri analizi vprašanj iz intervjuja smo dobili tudi primere dobre prakse, na kakšne načine prilagajati pouk matematike nadarjenim učencem na daljavo. Nekatere od teh smo tudi predstavili.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-31 06:36:18</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135874</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
