<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135692"><dc:title>Primerjava sporogenih bakterij iz črevesne mikrobiote članov istega gospodinjstva</dc:title><dc:creator>Ošep,	Anja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Starčič Erjavec,	Marjanca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Tkalec,	Valerija	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>črevesna mikrobiota</dc:subject><dc:subject>sporogene bakterije</dc:subject><dc:subject>vzorci fecesa</dc:subject><dc:subject>kultivacija</dc:subject><dc:subject>metagenomika</dc:subject><dc:subject>družinski člani</dc:subject><dc:description>Sestava črevesne mikrobiote se od posameznika do posameznika razlikuje. V zadnjem času se raziskovalci vse bolj osredotočajo na proučevanje sporogenih predstavnikov črevesne mikrobiote in njihovo vlogo pri horizontalnem prenosu med ljudmi. V tovrstnih raziskavah največjo težavo predstavlja identifikacija sporogenih bakterij v črevesni mikrobioti. Raziskave črevesne mikrobiote ponavadi temeljijo na metagenomskem sekvenciranju, ki ima kljub mnogim prednostim tudi pomanjkljivosti, saj vseh organizmov s to metodologijo ne zaznavamo enako dobro. Z namenom odprave tovrstnih omejitev se vse bolj razvija kulturomika. Namen naše naloge je bil osamitev in identifikacija čim večjega števila sporogenih bakterij iz fecesa človeka ter njihova primerjava med posameznimi družinskimi člani. Uporabili smo vzorce fecesa štirih zdravih prostovoljcev, ki živijo v istem gospodinjstvu. Vzorce fekalnih suspenzij smo obdelali z etanolom in jih cepili na različna trdna gojišča. Vzporedno smo vzorce fekalnih suspenzij predhodno gojili tudi v tekočih gojiščih in jih nato cepili na trdna gojišča enake sestave. Za identifikacijo sporogenih predstavnikov črevesne mikrobiote smo uporabili molekularne in gojitvene metode. Za identifikacijo čistih kultur smo uporabili MALDI TOF MS in sekvenciranje gena za 16S rRNA, celotno združbo bakterij pa smo analizirali s 16S rRNA metagenomskim sekvenciranjem. Ugotovili smo, da predhodno gojenje vzorcev fekalne suspenzije v tekočih gojiščih ni prispevalo k identifikaciji večjega nabora predstavnikov črevesne mikrobiote. Na podlagi analize osamljenih izolatov smo opazili prekrivanje posameznih bakterijskih vrst med družinskimi člani. Pri proučevanih družinskih članih smo opazili tudi prekrivanje posameznih ZOTU sporogenih sevov.</dc:description><dc:publisher>[A. Ošep]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-26 07:15:32</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135692</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>