<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135681"><dc:title>Infrastrukture in storitve za omogočanje zasebnosti na internetu</dc:title><dc:creator>VIDIC,	AMADEJ	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Sedlar,	Urban	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>zasebnost</dc:subject><dc:subject>anonimnost</dc:subject><dc:subject>čebulno usmerjanje</dc:subject><dc:subject>omrežje Tor</dc:subject><dc:subject>sledenje uporabnika</dc:subject><dc:subject>lastna infrastruktura</dc:subject><dc:subject>lastno gostiteljstvo</dc:subject><dc:description>V začetku magistrskega dela predstavljam trenutno stanje zasebnosti na internetu ter
njeno pomembnost skupaj z vlogo anonimnosti. V nadaljevanju tako teoretično kot
tudi praktično raziskujem, kako lahko za svojo zasebnost poskrbimo uporabniki sami.
Problem zasebnosti je večplasten, zato je magistrsko delo sistematično razdeljeno na
različna poglavja, ki se ukvarjajo z določeno tematiko ali tehniko.

Raziskovanje se začne s tretjim poglavjem, kjer pod drobnogled vzamem delovanje in
uporabno vrednost čebulnega usmerjanja ter njenega največjega predstavnika, omrežja
Tor, ki poskrbi za anonimen prenos paketov preko interneta. Omrežje Tor preizkušam
kot uporabnik, nato pa na njem tudi sam postavim lastno spletno stran ter IRC
strežnik, ki delujeta na podlagi tehnologije skritih storitev. Ugotavljam, da je uporaba
omrežja Tor izjemno preprosta tudi za netehničnega uporabnika, poleg tega pa je lahko
zelo učinkovita pri varovanju zasebnosti.

V četrtem poglavju se osredotočam na brskanje po spletu, saj le to predstavlja eno
izmed najbolj razširjenih uporab interneta. Poudarek dajem sledenju uporabnika ter
njeni zaščiti, proti koncu poglavja pa raziskujem tudi alternative priljubljenim spletnim
storitvam, ki so osredotočene na zasebnost. V tem poglavju tudi ugotavljam, da
regulativa GDPR ni učinkovita pri ščitenju osebnih podatkov uporabnikov med
uporabo spleta. Nekatere tehnike, ki jih omenjam, niso primerne za vsakega
uporabnika. Nekatere spletne storitve, kot je Startpage, pa so lahko brez težav
zamenjava za priljubljene spletne storitve, kot je iskalnik Google.

Najbolj obsežen praktični del magistrskega dela prestavlja peto poglavje, kjer se
ukvarjam s postavitvijo lastne infrastrukture in storitev. V samem začetku se
sprašujem, če je lastno gostiteljstvo smiselno le s stališča zaščite osebnih podatkov in
ugotavljam, da se izplača tudi finančno, saj za neko osnovno infrastrukturo zadošča že
nizkocenovni računalnik Raspberry Pi 4 skupaj s pripadajočimi podatkovnimi diski. V
tem poglavju predstavljam programsko opremo NextCloud kot alternativo razširjenim
oblačnim storitvam kot so Google Drive, Google Photos, Google Contacts, Google
Calendar in Google Keep. Raziskujem tudi vzpostavitev in uporabo preprečevalnika
oglasov Pi-hole. Dodatno raziskujem možnosti uporabe navideznega zasebnega omrežja
WireGuard za povezavo v lastno infrastrukturo ter analiziram, kako si je pametno
zastaviti sistem varnostnih kopij. Ugotavljam, da je postavitev lastne infrastrukture
vsekakor smiselna, vendar primerna le za tehnično podkovane ljudi.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-25 11:30:17</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135681</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
