USTREZNOST UREDITVE POMORSKIH PREKRŠKOV ZA PLOVILA DO 24 METROVRotar, Aleš (Avtor) Vlačič, Patrick (Mentor) Zakon o prekrškihPrekrškovni organPomorski zakonikpostopki na morjuanalizaposodobitveDovoljeno je vse, kar ni s predpisom prepovedano. Nemalokrat namreč naletimo v predpisih na člene, ki neko aktivno ali pasivno ravnanje prepovedujejo in ga zaradi slabo napisanih členov, slabih dikcij oziroma slabo napisanih pojmov težko izvajamo. Velikokrat se zgodi, da si ljudje isti člen oziroma njegov pomen razlagajo različno. Tako se bomo v tej nalogi usmerili predvsem na dva zakona: Zakon o prekrških (v nadaljevanju: ZP-1) in PZ. Prvi je zakon, ki je splošni, in predpisuje v sistemu prekrškov natančne postopke ⠒ korak po koraku. Drugi je področni oziroma specialni zakon, ki celovito predpisuje vsa pravila v pomorstvu. Moramo pa priznati, da je nemalokrat težko postopke po ZP-1 uskladiti s PZ, saj je ZP-1 pretežno napisan za kopenske prekrške, natančneje za cestni promet, in ga je treba kot splošni predpis s tega področja uporabljati tudi za pomorstvo. Tu pa naletimo na težave, saj ga ponekod ni mogoče enostavno uporabljati na enak način, kot to velja za »kopenske« prekrške. Pregled literature in zaključki, povezani s praktično uporabo obeh zakonov na terenu oziroma v postopkih na morju, pa so nas vodili do spoznanj in zaključkov za preoblikovanje obstoječe problematike. Raziskovalna narava magistrskega dela se kaže tudi z narejeno analizo prekrškov za zadnjih šest let. Prav tako so opisane težave, s katerimi se srečujejo pristaniški nadzorniki pri delu na terenu.20222022-03-25 08:45:01Magistrsko delo/naloga135678sl