<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135673"><dc:title>Poučevanje učnih vsebin voda, pretakanje ter sile in gibanje na prostem pri predmetu naravoslovje in tehnika v 4. razredu osnovne šole</dc:title><dc:creator>Češek Grmek,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Pavlin,	Jerneja	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>pouk na prostem</dc:subject><dc:description>Vsak učitelj je pri organizaciji pouka v veliki meri avtonomen. Čeprav so možnosti za izvedbo pouka neštete, še vedno prevladujeta individualna učna oblika in frontalna razlaga, kar pogosto pojmujemo kot tradicionalni pouk. Če smo s takim poukom morda pred desetletji lahko razvijali spretnosti, potrebne za življenje, danes ni več tako. V današnjem času so cenjene ideje, zamisli, različne zmožnosti in spretnosti ter drugačni, divergentni načini razmišljanja. Za doseganje takih ciljev je potreben tudi celovit učni pristop. Eden izmed možnih pristopov je pouk na prostem, ki učencem zagotavlja aktivno udejstvovanje, preizkušanje in konkreten stik z materiali ter sodelovalno učenje v skupinah.
Z raziskavo v okviru magistrskega dela smo želeli učencem izbranega razreda zagotoviti izkušenjsko in aktivno učenje z uporabo pripomočkov in materialov v šolski okolici. Zanimalo nas je, katere napačne predstave o vodi, pretakanju ter silah in gibanju so prisotne pri učencih izbranega razreda. Želeli smo izvedeti tudi, kako priljubljena sta predmeta naravoslovje (v nadaljevanju NIT) in tehnika ter šport (v nadaljevanju ŠPO), pa tudi kako všeč jim je izvedba pouka na prostem. Po izvedbi učnih ur smo želeli raziskati, kakšen je napredek v znanju pri posameznih učencih in ali je napredek enak tudi po enem mesecu od izvedbe. Zanimalo nas je tudi, ali se pojavljajo razlike v predznanju, napredku v znanju in trajnejši zapomnitvi med učenci različnih skupin, ki smo jih oblikovali glede na spol, priljubljenosti predmetov NIT in ŠPO ter njihovega odnosa do pouka na prostem pri učencih izbranega razreda. Z informacijami, pridobljeni z intervjuji posameznih učencev, smo želeli dobiti tudi boljši vpogled v njihov odnos do predmetov NIT in ŠPO ter pouka na prostem, hkrati pa raziskati tudi njihove učne navade in njihov pogled na lastno znanje.
V šolskem letu 2021/22 smo 23 učencem izbranega četrtega razreda omogočili izkušnjo pouka na prostem. Vsa srečanja so bila izvedena na prostem v okolici šole. Na vsakem srečanju je bilo delo organizirano v skupinah, vsak posameznik je imel svojo zadolžitev. Prvo srečanje je bilo namenjeno raziskovanju sil in gibanja, drugo vode in tretje pretakanju. Pred srečanji so učenci rešili predtest, s katerim smo preverili njihovo predznanje. Potest so učenci rešili po vsakem srečanju in po enem mesecu od izvedbe. Z g-faktorjem smo ovrednotili napredek in trajnost njihovega znanja. S tremi učenci smo izvedli tudi intervju z namenom pridobitve poglobljenega vpogleda v njihov odnos do učnih predmetov, način in oblike poučevanja ter pouka na prostem. Tudi vsi ostali učenci so izpolnili vprašalnike, v katerih so ocenili njihov odnos do pouka na prostem, gibanja oz. ŠPO ter NIT. Učence smo na podlagi njihovih odgovorov razdelili v skupine. Rezultate učencev različnih skupin smo nato primerjali med seboj, ker smo želeli izvedeti, ali se med učenci pojavljajo razlike v njihovem predznanju, napredku v znanju in zmožnosti trajnejše zapomnitve.
Rezultati magistrskega dela so pokazali, da je učencem pouk na prostem všeč. Po izvedbi se počutijo bolje, hkrati pa menijo, da tak način izvedbe vpliva na njihovo boljšo in trajnejšo zapomnitev. Tudi izračuni g-faktorja so pokazali, da učenci, ne glede na njihov spol ali odnos do ŠPO, NIT ali pouka na prostem, pri vseh učnih vsebinah povprečno dosegajo srednji oziroma visok napredek v znanju. V znanju po enem mesecu od izvedbe sicer nazadujejo, a še vedno dosegajo srednji napredek glede na njihovo predznanje. Analiza odgovorov na vprašanja je pokazala, da je večina učencev uspešno odpravila svoje napačne predstave in s tem potrdila, da je pouk na prostem učinkovit učni pristop za odpravljanje napačnih predstav.V danem magistrskem delu so predstavljene in z rezultati podkrepljene prednosti pouka na prostem. Zapisane so konkretne učne priprave in opisane ostale možnosti za izvedbo pouka na prostem. Ostalim učiteljem nudijo zgled, kako lahko samostojno oblikujejo in izvedejo pouk na prostem, ki ni nujno povezan s predstavljenimi učnimi vsebinami. Učiteljem razrednega pouka in drugim pedagoškim delavcem izsledki raziskave nudijo vpogled v odzive učencev, njihov napredek v znanju ter možnosti preoblikovanja napačnih predstav o vodi, pretakanju ter silah in gibanju pri izvedbi pouka na prostem.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-25 06:36:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135673</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
