Pravnofilozofski temelji pravne ureditve intelektualne lastnineProtner, Tomo (Avtor) Novak, Aleš (Mentor) pravnofilozofske teorijeupravičevanje intelektualne lastnineLockeHegelutilitarizemMarxteorija delaosebnostna teorijateorija družbenega načrtovanjaPravice intelektualne lastnine se tipično utemeljujejo s štirimi pravnofilozofskimi teorijami. Prva je teorija dela Johna Locka. Po Johnu Locku je lastninska pravica naravna pravica, ki izhaja iz vloženega dela. Pravice intelektualne lastnine bi naj bile torej upravičene s tem, da ustvarjalec vloži delo v svojo intelektualno stvaritev. Problem tovrstnega utemeljevanja intelektualnih pravic je, da se v nekatere intelektualne stvaritve ne vloži nobenega dela. Druga je Heglova osebnostna teorija, po kateri imajo posamezniki lastninski zahtevek do zunanjih manifestacij svoje osebnosti. Intelektualne stvaritve naj bi bile podaljšek posameznikove osebnosti in zato imamo do njih lastninski zahtevek. A na tak način je težko utemeljiti pravice intelektualne lastnine na intelektualnih stvaritvah, v katerih umanjka ustvarjalčeva osebnost. Tretja teorija s katero se utemeljuje intelektualna lastnina je utilitaristična teorija. Po tej teoriji je intelektualna lastnina nujna za maksimizacijo družbenih koristi, saj naj bi delovala kot spodbuda za ustvarjanje in tako prispevala k napredku znanosti in umetnosti. A marsikdaj se zgodi, da imajo pravice intelektualne lastnine obraten učinek. Zadnja teorija je teorija družbenega načrtovanja, ki intelektualno lastnino utemeljujejo s tem, da naj bi ta imela pomembno vlogo pri grajenju pravičnejše in privlačnejše družbe. Ravno obratno mnenje pa je o intelektualni lastnini imel Karl Marx, ki je menil, da je intelektualna lastnina konstrukt vladajočega razreda, s katerim ta nadzoruje delavski razred. Analiza pravnofilozofskih podlag intelektualne lastnine pokaže, da je potrebno začeti razmišljati o alternativnih možnostih, ki so na voljo za spodbujanje in nagrajevanje intelektualnega dela.20222022-03-22 09:00:02Magistrsko delo/naloga135605sl