<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135575"><dc:title>Filogenija in sistematika hroščev podzemljarjev (Coleoptera; Leiodidae; Leptodirini) Dinarskega krasa</dc:title><dc:creator>Polak,	Slavko	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trontelj,	Peter	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>podzemljarji</dc:subject><dc:subject>Leptodirini</dc:subject><dc:subject>Dinarski kras</dc:subject><dc:subject>molekularna filogenija</dc:subject><dc:subject>morfološki znaki</dc:subject><dc:subject>sistematika</dc:subject><dc:subject>biodiverziteta</dc:subject><dc:description>Skupina hroščev podzemljarjev (Leiodidae: Cholevinae: Leptodirini) predstavlja eno največjih evolucijskih radiacij v podzemeljskem okolju. Čeprav je skupina deležna številnih raziskav pa je sistematika in filogenija podzemljarev še vedno slabo razjasnjena. V raziskavi smo preverjali filogenetske odnose znotraj skupine in utemeljenost obstoječe nad-rodovne sistematike. Raziskava je bila osredotočena na taksone območja Dinarskega krasa. Molekulsko smo analizirali 147 vzorcev podzemljarjev in jih dopolnili z že objavljenimi podatki o zaporedjih DNA dodatnih 44 taksonov. Skupaj smo zajeli 116 rodov iz zahodne palearktike. V verižnih reakcijah s polimerazo (PCR) smo po standardnih metodah pomnožili šest odsekov genov, ki smo jih uporabili za molekulsko filogenetsko analizo. Filogenetske odnose smo rekonstruirali z uporabo Bayesovega pristopa in z metodo največjega verjetja. Vsi analizirani rodovi podzemljarjev so sestavljali monofiletsko skupino z geografsko pretežno jasno opredeljenimi kladi. Vse analize so postavile rod Adelopsella iz osrednjega dela zahodnega Balkana v sestrski odnos do preostalih rodov, zato sklepamo, da se je evolucija skupine začela prav na območju sedanjega Balkana. Sledila je relativno hitra širitev predniških skupin ostalih podzemljarjev po celotnem ozemlju Evrope, kjer so predniki skupin ločeno naselili podzemeljske habitate. V izolaciji kraških masivov je prihajalo do evolucijskih radiacij na morfološko različne, a genetsko sorodne vrste. Te radiacije so potekale znotraj dobro definiranih geografskih kladov: staroplaninskega, južnokarpatskega, rodopskega, vzhodnoalpskega, severnodinarskega in južnodinarskega. Za natančnejšo opredelitev vzhodnoevropskega in več zahodnoevrpskih kladov smo dobil šibkejše filogenetske podpore. V mejah Dinarskega krasa živijo in se deloma prekrivajo predstavniki različnih kladov. Kot izključno dinarske opredeljujemo rodove severnodinarskega in južnodinarskega klada. Klada nista v sestrskem odnosu in prestavljata dve neodvisni evolucijski radiaciji. Ugotovili smo, da trenutno razvrščanje plemena (tribusa) podzemljarjev na podplemena (subtribuse) ne odraža filogenetske sorodnosti in da splošno sprejete sistematske skupine nad ravnijo rodu niso monofiletske saj so doslej uporabljani diagnostični znaki večinoma homoplastični.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-21 10:05:14</dc:date><dc:type>Doktorsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135575</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
