Vpliv kemijskih lastnosti nanovlaken na njihovo citotoksičnostPrebanda, Petra (Avtor) Kristl, Julijana (Mentor) Zidar, Anže (Komentor) Nanovlaknaelektrostatsko sukanjecitotoksičnostlimfocitimetabolna aktivnostV zadnjem desetletju uporaba polimernih nanovlaken pridobiva vse več pozornosti, predvsem v biomedicini in farmaciji. Znanih je veliko raziskav, kjer so proučevali razvoj in potencialno uporabo nanovlaken, primanjkuje pa raziskav interakcij nanovlaken z živimi sistemi. Še posebej pomembna z vidika aplikacije nanovlaken je njihova varnost, ki pa je žal malo raziskana. V magistrski nalogi smo se osredotočili na vpliv kemijskih lastnosti polimerov na varnost oziroma bolj natančno na citotoksičnost nanovlaken. Najprej smo z metodo elektrostatskega sukanja izdelali nanovlakna iz različnih polimerov in njihovih mešanic. Uporabili smo sintezne (polivinilpirolidon (PVP), polivinil alkohol (PVA), polikaprolakton (PCL), polietilenoksid (PEO)) in naravne polimere (hidroksipropil celulozo (HPC), želatino, hitosan). Z vrstičnim elektronskim mikroskopom smo ovrednotili premer izdelanih nanovlaken in velikost por, z merjenjem stičnega kota smo preučili polarnost njihove površine, z diferenčno dinamično kalorimetrijo pa smo določili kristaliničnost uporabljenih polimerov. Raziskali smo povezave med procesnimi parametri in lastnostmi nanovlaken, za lažjo izdelavo le-teh. Ugotovili smo, da se stični kot pri nanovlaknih iz hidrofilnih polimerov zmanjša v primerjavi s filmom, pri hidrofobnih pa poveča zaradi neravne površine nanovlaken. S testom metabolne aktivnosti, ki je tesno povezan z živostjo limfocitov, smo ovrednotili vpliv nanovlaken na njihovo citotoksičnost. Nanovlakna iz polimerov HPC, PVP, PVA in PCL ne izkazujejo citotoksičnosti za limfocite v primerjavi z vzorci brez nanovlaken; enako velja za kompozitna nanovlakna iz PCL in želatine. Pri PEO nanovlaknih in kompozitnih PEO/hitosan nanovlaknih smo opazili zmanjšano metabolno aktivnost limfocitov, a ne statistično signifikantno. Nanovlakna iz PVP in PVA smo tudi termično stabilizirali. Pri PVP ne opazimo bistvene razlike v aktivnosti limfocitov po obdelavi, medtem ko pride pri PVA med stabilizacijo do delnega kemijskega razpada, pri čemer se tvori ocetna kislina, ki je verjetno vzrok zmanjšane živosti limfocitov. Pri nanovlaknih iz PCL, obsevanih z UV svetlobo, smo opazili zmanjšano metabolno aktivnost limfocitov v primerjavi z neobsevanimi. Če povzamemo, na varnost polimerov ne vpliva elektrostatsko sukanje, lahko pa jo spremeni temperatura ali UV sevanje.20222022-03-20 08:45:04Magistrsko delo/naloga135571sl