<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135546"><dc:title>Stališča učiteljev razrednega pouka do petstopenjskega modela pomoči in uporaba modela v praksi</dc:title><dc:creator>Praznik,	Anita	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Lipec Stopar,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>učenci z učnimi težavami</dc:subject><dc:description>V Sloveniji se pedagoški delavci, ki nudijo pomoč učencem z učnimi težavami, opirajo na petstopenjski model pomoči, ki je prilagojen slovenski šolski praksi in aktualnim materialnim in strokovnim virom. Model je nastal na osnovi tristopenjskega, v svetu prevladujočega modela pomoči, imenovanega model RTI (»response to intervation«) oziroma model odziv na obravnavo. Slovenski model je sestavljen iz petih stopenj, pri čemer ima učitelj razrednega pouka še posebej pomembno vlogo na prvih treh stopnjah. Učitelji razrednega pouka so postavljeni pred preizkušnjo, kako čim bolje prilagoditi pouk učencem, ki imajo učne težave. V ta namen se učitelji na prvi stopnji modela poslužujejo strategij dobre poučevalne prakse, zaradi katerih morajo dobro poznati temeljna načela pomoči učencem z učnimi težavami. V nekaterih primerih samo strategije dobre poučevalne prakse niso dovolj, zato je na kasnejših stopnjah nudenja pomoči pomembno dobro sodelovanje z drugimi strokovnimi sodelavci na šoli ali izven nje. Kljub temu da je petstopenjski model zakonsko zavezujoč, se v praksi pojavljajo številni problemi njegovega upoštevanja in uporabe.
Osrednji cilj magistrskega dela je bil raziskati stališča učiteljev razrednega pouka do petstopenjskega modela pomoči, kako dobro učitelji model poznajo in kako ga uporabljajo v praksi. Preučevali smo razlike med stališči učiteljev, pri čemer smo upoštevali njihovo starost in število let delovnih izkušenj. Prav tako smo glede na njihovo starost in delovno dobo preučevali razlike v njihovem poznavanju modela in načinih uporabe modela v praksi. Na podlagi študija literature in postavljenih raziskovalnih vprašanj je bil v raziskavi uporabljen anketni vprašalnik z dvanajstimi vprašanji. V raziskavi je sodelovalo 228 učiteljev razrednega pouka iz različnih osnovnih šol po Sloveniji, ki so v šolskem letu 2019/2020 poučevali v enem izmed prvih petih razredov devetletne osnovne šole.
Rezultati, predstavljeni v empiričnem delu, so pokazali, da imajo učitelji razrednega pouka do petstopenjskega modela pomoči oblikovana pozitivna stališča, pri čemer izpostavljajo predvsem pomen sodelovanja z drugimi strokovnimi delavci in starši učenca, ki ima učne težave. Med učitelji razrednega pouka se glede na njihovo starost in delovno dobo ne pojavljajo razlike v stališčih, kar pomeni, da so tako mlajši anketirani učitelji kot starejši enako pozitivno naravnani do izvajanja modela. Problemi, ki jih učitelji zaznavajo pri izvajanju petstopenjskega modela pomoči v praksi, so slaba strokovna usposobljenost strokovnih delavcev na šoli in slabo sodelovanje med učitelji ter drugimi strokovnimi sodelavci na šoli, med učitelji in vodstvom šole ter med učitelji in zunanjimi strokovnimi ustanovami. Učitelji razrednega pouka menijo, da v času študija niso pridobili dovolj znanja za izvajanje modela, prav tako pa jim tudi sedaj ni na voljo dovolj izobraževanj, na katerih bi svoje znanje lahko nadgradili. Slaba strokovna usposobljenost učiteljev se je pokazala tudi v rezultatih raziskave, saj je precej učiteljev na trditve, s katerimi smo preverjali poznavanje modela, odgovorilo napačno, prav tako pa so se pojavljale napake v opisu ravnanj učiteljev na posamezni stopnji modela. Učitelji se svoje pomanjkljive strokovne usposobljenosti za izvajanje modela zavedajo in si želijo, da bi se to v prihodnje spremenilo.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-18 09:20:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135546</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
