<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135504"><dc:title>Vrednotenje vpliva procesnih parametrov na sproščanje težko topne učinkovine iz trdne disperzije</dc:title><dc:creator>Blažun,	Dora	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Trontelj,	Jurij	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Berginc,	Katja	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>tehnološki parametri</dc:subject><dc:subject>razred BCS II</dc:subject><dc:subject>biorelevantne metode</dc:subject><dc:subject>razmerje med ZU in polimerom</dc:subject><dc:subject>amorfna trdna disperzija</dc:subject><dc:description>Večina novih zdravilnih učinkovin (ZU) je slabo vodotopnih, kar vodi v razvoj novih, bolj kompleksnih dostavnih sistemov. Primer takšnih dostavnih sistemov so med drugim amorfne trdne disperzije (ASD). Zaradi kompleksnosti procesov, ki se odvijajo med sproščanjem in absorpcijo ZU v nekaterih primerih s klasičnimi metodami za spremljanje sproščanja ne moremo zadovoljivo preučiti in opisati vseh procesov, ki nanju vplivajo. Posledično je razvoj metod, ki se bolj približajo pogojem prebavnega trakta in vivo, nujen (t. i. biorelevantne metode). Predmet magistrske naloge je bila ASD, pripravljena s tehnologijo iztiskanja talin, ki je sestavljena iz slabo topne ZU razreda BCS II in polimera. V nalogi smo preučevali vpliv procesne temperature in hitrosti vrtenja polžev v ekstrudorju pri pripravi iztiskanca ter razmerje med ZU in polimerom na kinetiko sproščanja ZU iz različno pripravljenih ASD. Teste sproščanja smo izvedli v različnih biorelevantnih medijih (0,3 % SLS v vodi, FaSSIF pH 6,5 in FaSSIF pH 5,8) na napravi USP2. Glavni namen je bil razviti formulacijo oz. ASD, ki bi se po kinetiki sproščanja najbolj približala sproščanju ZU iz referenčnega produkta. Za preverjanje skladnosti s specifikacijskimi mejami smo izvedli eksperimente po QC (angl. »Quality control«) metodi sproščanja, ki sestoji iz kisle in nevtralne faze. Za dotično učinkovino smo poskusili razviti tudi bolj biorelevantne metode (bifazna metoda in MicroFLUXTM metoda). S pomočjo naštetih medijev oz. metod smo pokazali, da procesna parametra pri izdelavi iztiskanca (temperatura iztiskanja talin in hitrost vrtenja polžev) vplivata na profil sproščanja. V mediju z 0,3 % SLS v vodi smo v primeru vseh formulacij z višjim deležem ZU v iztiskancu opazili višje profile sproščanja kot v primeru formulacij z nižjim deležem ZU. V obeh FaSSIF medijih pa so po drugi strani formulacije z višjim deležem ZU v iztiskancu imele višje profile sproščanja v primeru, da so bile pripravljene pri višji temperaturi ekstruzije in višjih obratih polžev v ekstrudorju. V primeru formulacij z nižjim deležem ZU smo vpliv na sproščanje opazili samo pri spremembi hitrosti vrtenja polžev. Glede na dostopne in vivo podatke predhodno izvedenih bioekvivalenčnih študij smo ocenili, da se je za najbolj biorelevantno metodo izkazala MicroFLUXTM metoda. SLS in FaSSIF rezultati niso ekvivalentni in da je vsak občitljiv na druge kritične parametre. Na podlagi naših eksperimentov smo zaključili, da je za usmerjanje razvoja bioekvivalentnega produkta smiselno uporabiti kombinacijo opisanih metod.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-17 07:45:11</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135504</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
