Spolna funkcija in motnje pri parih, vključenih v procesu zunajtelesne oploditveAljija, Sanela (Avtor) Starc, Andrej (Mentor) Pavan-Jukić, Doroteja (Komentor) Gošnak Dahmane, Raja (Recenzent) magistrska delazdravstvena neganeplodnostzunajtelesna oploditevspolne motnjespolno zadovoljstvoUvod: Spočetje in razmnoževanje sta pogosto povezana z normalno spolno funkcijo, ki je pomemben del običajnega spolnega življenja za večino zakonskih parov. Kljub temu lahko pari, ki se spoprijemajo s težavami z neplodnostjo in z njo povezanim zdravljenjem, pri čemer temeljna naloga razmnoževanja še ni izpolnjena, lahko doživijo stisko, ki negativno vpliva na njihovo spolno delovanja, zaradi česar poročajo o velikemu številu spolnih motenj in spolnem nezadovoljstvu. Namen: Namen magistrskega dela je raziskati spolnost oseb, vključenih v postopke zunajtelesne oploditev, kot ene izmed metod zdravljenja neplodnosti ter se pri tem osrediniti na spolne motnje in spolno zadovoljstvo ter na z njimi povezane dejavnike tveganja. Metode dela: V teoretičnem delu smo uporabili deskriptivno metodo pregleda domače in tuje znanstvene literature, v empiričnem delu pa neeksperimentalno kvantitativno metodo z uporabo validiranega anketnega vprašalnika. Zbrane podatke smo obdelali in analizirali s pomočjo programa SPSS. Vzorec je predstavljalo 119 posameznikov, vključenih v postopke zunajtelesne oploditve, od tega 61 (51,3 %) žensk in 58 (48,7 %) moških s povprečno starostjo 35 let. Rezultati: Največ udeležencev raziskave izmed vseh 119 (100 %) vključenih anketnih vprašalnikov, kar predstavlja naš realizacijski vzorec, je bilo v starostni skupini od 31 do 35 let (37 %), poročenih (79,8 %), z zaključeno srednjo šolo (51,3 %), katoliške veroizpovedi (89,9 %), brez otrok (78,2 %), z enim spolnim partnerjem v življenju (51,3 %) in v zdajšnjem partnerskem spolnem odnosu v obdobju od 7 do 8 let (18,5 %). Raziskava je pokazala statistično značilno večje zadovoljstvo moških udeležencev, udeležencev v starostni skupini od 26 do 30 let, z višjo stopnjo izobrazbe, versko neopredeljenih, brez otrok v zakonski zvezi, s štirimi spolnimi partnerji v življenju, v zdajšnjem partnerskem (spolnem) odnosu v obdobju od 1 do 2 let in brez diagnosticirane spolne motnje. Razprava in zaključek: Ugotavlja se tesna povezava med neplodnostjo, z njo povezanim zdravljenjem in s spolnostjo. Neplodnost in vključevanje v postopke zdravljenja povečata tveganje za pojav spolnih motenj. Identificirani dejavniki tveganja v naši raziskavi bi bili lahko v pomoč k lažjemu prepoznavanju in pravočasnemu odkrivanju ter zdravljenju spolnih motenj, kar bi pripomoglo k ohranjanju zdrave spolnosti parov, vključenih v postopke zunajtelesne oploditve.[S. Aljija]20222022-03-11 11:19:09Magistrsko delo/naloga135408sl