<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135407"><dc:title>Novorojenček z nekrotizirajočim enterokolitisom</dc:title><dc:creator>Tomšič,	Taja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Bizjak,	Martina	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kamenšek,	Tina	(Komentor)
	</dc:creator><dc:creator>Vettorazzi,	Renata	(Recenzent)
	</dc:creator><dc:subject>diplomska dela</dc:subject><dc:subject>zdravstvena nega</dc:subject><dc:subject>nekrotizirajoči enterokolitis</dc:subject><dc:subject>vloga medicinske sestre</dc:subject><dc:subject>dejavniki tveganja</dc:subject><dc:subject>preventivno ukrepanje</dc:subject><dc:description>Uvod: Nekrotizirajoči enterokolitis je kritično zdravstveno stanje, ki se v večini primerov 
pojavi pri nedonošenčkih. Je najpogostejša in najbolj smrtonosna bolezen 
gastrointestinalnega trakta pri nedonošenčkih. Razdelimo ga v pet faz s pomočjo 
modificirane Bellove lestvice. Simptomi in znaki zajemajo napet trebuh, krvavo blato, 
neprenašanje hrane, bradikardijo, apnejo, termolabilnost, ileus in prost zrak v želodcu in 
črevesju. Namen: V diplomskem delu želimo predstaviti nekrotizirajoči enterokolitis, 
opisati specifiko obravnave novorojenčkov z nekrotizirajočim enterokolitisom, predstaviti 
znanje, ki ga medicinska sestra potrebuje za optimalno zdravstveno nego novorojenčka z 
nekrotizirajočim enterokolitisom in predstaviti ugotovitve publikacij, ki so raziskovale 
preventivne ukrepe in dejavnike tveganja za nekrotizirajoči enterokolitis. Metode dela:
Uporabljen je bil deskriptivni raziskovalni pristop s pregledom domače in tuje literature v 
slovenščini in v angleščini. Literatura je bila iskana v podatkovnih bazah Medline, Cinahl, 
DiKul, Pubmed in v spletnih portalih Google učenjak v času od februarja 2021 do 
novembra 2021. Uporabili smo 20 enot literature, na spletu dostopne članom Univerze v 
Ljubljani. Rezultati: Medicinske sestre morajo biti seznanjene z gastrointestinalnimi in 
sistemskimi znaki, preventivnim ukrepanjem in dejavniki tveganja za nekrotizirajoči 
enterokolitis. Večina raziskovalcev priznava nedonošenost in hranjenje z mlečno formulo 
kot dejavnike tveganja in preventivne strategije, kot so hranjenje izključno z materinim 
mlekom in uporabo standardiziranih načinov hranjenja. Nasprotujoča mnenja prevladujejo 
v povezavi z uporabo probiotikov in antibiotikov in aplikacijo transfuzije eritrocitov. 
Razprava in zaključek: Med preventivne ukrepe proti nekrotizirajočemu enterokolitisu 
uvrščamo hranjenje z materinim mlekom in uporabo standardiziranih režimov hranjenja, 
dejavniki tveganja pa predstavljajo nedonošenost, hranjenje z mlečno formulo. 
Nasprotujoča mnenja raziskovalcev se pojavijo na obeh področjih. Nekateri poudarijo tudi 
pomen komunikacije v interdisciplinarnem timu za zgodnje odkrivanje in zdravljenje 
nekrotizirajočega enterokolitisa. Nove raziskave potekajo na področju uporabe 
probiotikov, antenatalnih steroidov, imunoglobulinov in rastnih dejavnikov. Nekateri 
raziskovalci se osredotočajo tudi na posodobitev Bellove lestvice.</dc:description><dc:publisher>[T. Tomšič]</dc:publisher><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-11 11:18:58</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135407</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
