Kartiranje habitatov jesetrovk v Muri in Spodnji SaviJan, Potočnik Erzin (Avtor) Toman, Mihael Jožef (Mentor) Pengal, Polona (Komentor) Zagmajster, Maja (Član komisije za zagovor) Fišer, Cene (Član komisije za zagovor) jesetrispodnja SavaMuraparangalitroslojne mrežehabitat za prezimovanjeprehranjevalni habitatJesetri so ribe, ki so v preteklosti dokaj redno zahajale tudi v naše vodotoke. Stanje njihovih populacij pri nas ni znano, saj znanstvenih raziskav njihovega pojavljanja in razširjenosti pri nas ni. Cilji magistrskega dela so ugotoviti, na katerih območjih so bile najdbe jesetrov najpogostejše, katera metoda vzorčenja je na manjših rekah v evropskem merilu (npr. v primerjavi z Donavo), kot sta Mura in Sava primerna, ter potrditi ali ovreči prisotnost jesetrov v naših vodotokih. Določili smo potencialne prehranjevalne habitate jesetrov ter na njih popisali abiotske dejavnike in povzorčili nevretenčarje. Jesetre smo vzorčili z metodo drift-a in stoječimi parangali. Za primerjavo smo pridobili tudi podatke o elektroribolovu. Poleg vzorčenja potencialnih prehranjevalnih habitatov smo s pomočjo sonarja določili tudi potencialne habitate za prezimovanje, ki smo jih v nadaljevanju vzorčili s troslojnimi mrežami. Največjo pestrost vzorca rib smo dobili ravno pri zadnji metodi, vendar pa z nobeno metodo nismo uspeli ujeti jesetrov. Razlog za to je lahko v relativno nizkem ribolovnem naporu in kratkem časovnem intervalu vzorčenja. Obstaja tudi možnost, da so slovenski vodotoki zaradi regulacij preoblikovani do te mere, da jesetrom ne nudijo več ustreznih habitatov, poleg tega pa so ribolov v preteklosti in pregrade dolvodno na Donavi populacije prizadele do te mere, da številčno morda niso dovolj močne za razširitev nazaj v naše vodotoke. Pri nadaljnjih raziskavah razširjenosti te skupine rib pri nas bi se bilo potrebno osredotočiti na metode, kot so vlaganje umetno vzgojenih osebkov in sledenje le teh s pomočjo telemetrije ali pa uporaba eDNK.[J. Potočnik Erzin]20222022-03-11 07:15:14Magistrsko delo/naloga135397sl