<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135396"><dc:title>Vpliv epidemije covid na zadovoljstvo in bivanjske potrebe zaposlenih ob izvajanju ukrepa dela od doma</dc:title><dc:creator>Mrak,	Gašper	(Avtor)
	</dc:creator><dc:subject>epidemija</dc:subject><dc:subject>covid</dc:subject><dc:subject>delo od doma</dc:subject><dc:subject>bivanjski pogoji</dc:subject><dc:subject>Slovenija</dc:subject><dc:description>Po razglasitvi epidemije Covid v Sloveniji je Vlada RS razglasila več ukrepov in omejitev, kasneje pa je sledilo popoldne zaprtje države. Raziskovalci na Katedri za prostorsko planiranje smo ugotovili, da so ukrepi bistveno posegli v življenjske navade prebivalcev Slovenije in se odločili, da pripravimo v okvirju projekta ARRS spletno anketo o vplivu epidemije na zadovoljstvo in bivanjske potrebe zaposlenih pri izvajanju ukrepa dela od doma. V vprašalniku smo poleg osnovnih demografskih podatkov, lokaciji bivališča, številu članov gospodinjstva ter številu šoloobveznih otrok anketirance spraševali tudi o zadovoljstvu z delom na domu, prilagoditvami stanovanjskih enot, nakupih nove IKT opreme, prostorih, ki jih anketiranci pogrešajo … ipd. Rezultati so pokazali, da so se anketirani hitro prilagodili ukrepom in spremembi dela od doma. Iz odgovorov je bilo tudi razvidno, da večina anketirancev živi v samostojnih enodružinskih hišah, kjer so bili prožnejši pri urejanju pisarniškega okolja doma in prilagajanju delovnega procesa na daljavo. Ker je bil večina anketirancev zaposlena v terciarnem in kvartarnem sektorju, se je to odražalo tudi v višjem deležu vsakodnevega dela opravljenega od doma kot tudi zadovoljstvu z delom od doma na splošno.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-03-10 14:34:56</dc:date><dc:type>Članek v reviji</dc:type><dc:identifier>135396</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
