<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135288"><dc:title>Otrokovo razumevanje pojmov živo in neživo v različnih učnih okoljih vrtca</dc:title><dc:creator>Ševa,	Dražana	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Batistič Zorec,	Marcela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Šindić,	Aleksandra	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>predšolski otrok</dc:subject><dc:description>Predšolski otroci spoznavajo svet okoli sebe v različnih učnih okoljih. V magistrskem delu sem se osredotočila na otrokovo razumevanje živega in neživega v različnih učnih okoljih vrtca.
Med otroki obstajajo velike individualne razlike v razumevanju teh pojmov, ki so povezane z razvojem mišljenja in spodbudami v okolju. Otrokovo pojmovanje živega postopoma vključuje otrokovo znanje, da ni nujno, da se vse živo premika in ima zavest (rastline) ter da vsako živo bitje izhaja iz nečesa, se hrani, diha, razvija, razmnožuje in na koncu umre. Izhajala sem iz Piagetove teorije in nedavnih raziskav ter kritike te teorije. V teoretičnem delu sem poleg tega predstavila in analizirala tudi področje narave v slovenskem Kurikulumu za vrtce (1999), gozdno pedagogiko in gozdne vrtce ter ekovrtce.
Raziskovala sem, kako na razumevanje otrokovega pojmovanja pojmov živo in neživo vpliva različno učno okolje vrtca (če imajo program oz. nimajo programa za spoznavanje narave). Zanimalo me je tudi, ali se rezultati ujemajo s Piagetovo teorijo in ali različna okolja vrtca vplivajo na otrokovo razumevanje pojmov živo in neživo.
Za raziskavo sem z mentorico in s somentorico oblikovala instrument, ki je vseboval 18 fotografij, na katerih so prikazane živali, igrače, žive in nežive rastline ter liki iz risank in reklam. V raziskavo je bilo vključenih 65 otrok, starih od 4 do 5 let, iz različnih vrtcev: iz vrtca z dodatnim gozdnim programom, ekovrtca in običajnega vrtca, ki na tem področju ne izvaja dodatnih dejavnosti. Z vsakim otrokom, vključenim v vzorec, sem opravila individualni strukturirani intervju. Otrok je moral odgovoriti, ali je stvar na fotografiji živa in zakaj je tako mislil. Podatke sem kvalitativno in kvantitativno analizirala in interpretirala. S primerjavami med vrtci oz. različnimi učnimi okolji smo prišli do sklepa, da med njimi ni nobene razlike, torej da poseben poudarek na spoznavanju narave ne vpliva na otrokovo razumevanje pojmov živo oz. neživo. Otroci so pokazali najboljše razumevanje pri živih živalih, najslabše pa pri likih iz reklam in animiranih filmov.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-05 07:08:25</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135288</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
