<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135271"><dc:title>Primerjava mikrofenomenološke in konstruktivistične poskusne teoretske analize</dc:title><dc:creator>Dragan,	Oskar	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Strle,	Toma	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Repovš,	Grega	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>kvalitativno raziskovanje</dc:subject><dc:description>V magistrskem delu primerjam mikrofenomenologijo in konstruktivistično poskusno teorijo. Izhajam iz predpostavk, da zbiranje in analiza podatkov v kvalitativnem raziskovanju nista epistemološko nevtralna procesa ter da metodološke in analitične odločitve, ki jih pri raziskovanju sprejemamo, vplivajo na to, kakšno razumevanje predmeta proučevanja dobimo v dani raziskavi (Mills idr., 2006a; 2006b; Vogrinc, 2008). Tako se sprašujem, kakšen vpliv imajo epistemološke predpostavke obeh metod na analizo in oblikovanje rezultatov. Teoretično opredelitev mikrofenomenologije in konstruktivistične poskusne teorije, ki ju uporabim za analiziranje istih podatkov – opisov doživljanja med reševanjem naloge za preučevanje vidno-prostorskega delovnega spomina –, združim z opisom in opazovanjem lastnega analitičnega dela, s čimer opredelim epistemološke predpostavke obeh metod in nakažem, kako se le-te odražajo v analitičnem procesu in rezultatih. Primerjava predpostavk pokaže, da je mikrofenomenologija veliko natančnejša pri opredeljevanju tega, kaj doživljanje je, kar ima pomembno vlogo predvsem v začetni fazi analize, ko se odločamo, kaj ni in kaj je primerno za nadaljnjo analizo. Vseeno si metodi mnoge predpostavke delita, kar se v rezultatih odraža v nekaterih podobnih zaključkih, do katerih pridemo z obema pristopoma. Razlike v rezultatih so posledica tako specifične »poti« analiziranja, ki sem jo ubral, kot tudi nekaterih predpostavk o doživljanju, iz katerih izhajata obe metodi. S svojim delom sem prispeval k večjemu razumevanju rezultatov, oblikovanih z mikrofenomenologijo in konstruktivistično poskusno teorijo: opredelil sem epistemološke temelje obeh metod in pokazal, kako se le-te – v obliki zahtev, ki jih prepozna raziskovalec – odražajo v analizi in rezultatih.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-04 07:12:03</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135271</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
