<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135258"><dc:title>Politična vzdržnost sodnika in sodniška etika</dc:title><dc:creator>Mohor,	Maja	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Novak,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>Politična vzdržnost</dc:subject><dc:subject>Kodeks sodniške etike</dc:subject><dc:subject>etični standardi</dc:subject><dc:subject>Komisija za etiko in integriteto</dc:subject><dc:subject>sodniška etika</dc:subject><dc:description>Zaradi vpliva na zaupanje javnosti v sodstvo, kar pa je temelj učinkovitega sodnega sistema in pravne države, je politična vzdržnost sodnika pomembna tematika. Sodnik s politično vzdržnostjo zagotovi ločenost treh vej oblasti kar pa je temelj vsake demokratične države. Ustava RS prav tako določa, da ima vsakdo pravico, da o njegovih pravicah in dolžnostih ter obtožbah proti njemu, nepristransko odloča z zakonom ustanovljeno sodišče.

Številni etični kodeksi opredeljujejo kako se lahko sodnik, skladno z etičnimi merili, politično udejstvuje. Etični standardi niso v vseh državah enaki, v Sloveniji pa je potrebno pazljivost pri političnem udejstvovanju. Kako se mora sodnik ravnati določa Kodeks sodniške etike, sprejet s strani Sodnega sveta dne 11. junija. 2015 ter priporočila in načelna mnenja Komisije za Etiko in Integriteto. V Sloveniji je sodnik lahko član politične stranke, ne sme pa biti nosilec funkcije v organih političnih strank. Prav tako lahko sodnik kandidira za določene funkcije, ampak mu v primeru izvolitve pravice in dolžnosti iz sodniške službe mirujejo.

Pri političnem udejstvovanju morajo sodniki paziti, kakšen vtis vzbujajo javnosti. Skladno z Zakonom o sodniški službi se mora sodnik vselej vesti tako, da varuje nepristranskosti in neodvisnost sojenja, sodniški ugled in samostojnost sodne oblasti. Neodvisnost in nepristranskost sodnikov, sta temeljna pogoja za obstoj demokratične države. Pri odločanju pa mora biti popolnoma neobremenjen povezav, nagnjenj ali predsodkov, ki bi lahko vplivali na njegovo nepristranskost in neodvisnost. Poleg dejanske nepristranskosti in neodvisnosti je pa pomemben tudi videz nepristranskosti in neodvisnosti.

Javno zaupanje v sodstvo, še posebej v nepristranskost sodnikov je v Sloveniji trenutno šibko, vendar se vsako leto izboljšuje. Zato mora sodnik pri svojem zunaj-sodnem udejstvovanju, standard nepristranskosti in integritete postaviti v ospredje in se vedno ravnati tako, da ga ne ogrozi, četudi so mu pri tem lahko omejene njegove človekove pravice in politične pravice.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-03 09:00:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135258</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
