<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135252"><dc:title>Določanje topnosti kanabidiola v različnih topilih</dc:title><dc:creator>Kralj,	Sandi	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Tavčar,	Eva	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>CBD</dc:subject><dc:subject>kanabidiol</dc:subject><dc:subject>topnost</dc:subject><dc:subject>kanabinoid</dc:subject><dc:subject>shake-flask metoda</dc:subject><dc:description>Navadna konoplja (Cannabis sativa, L.) je rastlina, ki jo človeštvo s pridom izkorišča že tisočletja. V konoplji je prisotnih preko 100 kanabinoidov, med katerimi sta najpomembnejša kanabidiol (CBD) in tetrahidrokanabinol (delta-9-THC). Farmakološki učinek pri vretenčarjih dosežeta z delovanjem na kanabinoidne in nekatere druge receptorje. THC je psihotropna substanca in zaradi tega zakonodajno regulirana kot prepovedana droga v veliko državah. Drugače velja za CBD, ki ni psihoaktiven in zato bolj varen za uživanje. V zadnjih desetih letih se je njegova uporaba v farmaciji, hrani in kozmetiki močno povečala. Vedno bolj je tudi poznan javnosti. Na tujih trgih sta že 2 zdravili, ki vsebujeta CBD (Epidyolex in Sativex). Kljub temu je v literaturi malo podatkov, ki opisujejo njegovo topnost v različnih topilih. Zato smo v magistrski nalogi določili topnost CBD v topilih, ki so za njegovo uporabo najbolj pomembna. 
Najprej smo raziskali spletni trg izdelkov s CBD, pri katerih so prevladovale kapljice in pršila, da smo ugotovili, katera topila se najpogosteje uporabljajo. Zadetke smo v spletnem brskalniku iskali v slovenščini in angleščini. Največkrat so pregledani izdelki kot nosilna topila vsebovali MCT olje, olje konopljinih semen, olivno olje in njihove zmesi. Zato smo topnost določili v vseh treh omenjenih oljih. Poleg tega smo topnost določili tudi v čijevem olju, propilenglikolu (in njegovih vodnih raztopinah), trietil citratu, PEG 400, triacetinu, 96% etanolu, metanolu, izooktanu, acetonu, izopropanolu, DMSO, 1-butanolu, DMF, cikloheksanu, diklorometanu in dietiletru. 
Za določanje topnosti smo uporabili »shake-flask« metodo, pri čemer smo pripravili suspenzije CBD (na sobni temperaturi), jih stresali 48 h na stresalniku, filtrirali, redčili in določili koncentracijo CBD s HPLC metodo. CBD je v vodi zelo slabo topen, vendar to ne velja za večino drugih topil, v katerih smo določali topnost. Najbolje so ga raztapljali aceton, metanol in dietileter ter le malenkost slabše ostala laboratorijska topila. Tudi v topilih, ki se uporabljajo za izdelavo izdelkov, je bil CBD zelo dobro topen. Med njimi je bila topnost najvišja v triacetinu, PEG 400 in trietil citratu. Nekoliko slabša je bila v propilenglikolu in še nižja v rastlinskih oljih. V vodnih raztopinah propilenglikola se je izkazalo, da že nizka vsebnost vode močno zniža topnost CBD. Med rastlinskimi olji je bil CBD najbolje topen v MCT olju, najslabše pa v olivnem olju.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-03-03 07:45:02</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135252</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
