<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135149"><dc:title>Delovanje amaterskih gledaliških organizacij na področju Gorenjske v povojnih letih</dc:title><dc:creator>Škrlep,	Rok	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Balkovec,	Bojan	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>gledališče</dc:subject><dc:subject>amatersko gledališče</dc:subject><dc:subject>Gorenjska</dc:subject><dc:subject>kultura</dc:subject><dc:subject>povojna leta</dc:subject><dc:subject>kulturno društvo</dc:subject><dc:description>Amaterska gledališka dejavnost je svoj vrhunec doživela v letih po drugi svetovni vojni. To je bilo obdobje, ko je oblast investirala veliko sredstev, ki so vzpodbujala amatersko kulturo, počasi pa začela zatirati profesionalno »vrhunsko« kulturo. A državna podpora ni prinašale le ugodnosti, ampak tudi marsikatero skrb zaradi strogega nadzora in cenzure. Na Gorenjskem je od leta 1950 naprej kot edino profesionalno gledališče delovalo Prešernovo gledališče, pa še to se je stalno soočalo s spori z oblastjo in se borilo za obstanek. Najštevilčnejši obisk gledališč je bil ravno v Kranju, ne moremo pa govoriti o kakršnikoli centralizaciji, saj so bila amaterska društva dobro razporejena tako v urbanem kot v ruralnem okolju. Amaterska gledališka dejavost je živela praktično v vsaki vasi. Po navadi pa je bilo, sploh v manjših krajih, več kulturnih dejavnosti združenih v enem društvu. Društva so, če so želela prejemati državna sredstva, morala pošiljati poročila o svojem delu na Zvezo kulturnih organizacij Kranj, ki je ves ta čas shranjevala njihove podatke.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-02-24 10:21:40</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135149</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
