Pregled svetovne fantazijske književnosti in analiza izbranih jezikovnih prvin v češki fantazijski proziZorko, Lana (Avtor) Snoj, Vid (Mentor) Stankovska, Petra (Mentor) fantazijska književnostliterarno prevajanjeneologizmičeška književnostPetra StehlíkováAdam AndresPavel Renčínprevodi v slovenščinoMagistrsko delo se ukvarja z raziskovanjem značilnosti fantazijskega žanra v literaturi na splošno, bolj poglobljeno pa se osredotoča na prevod treh besedil češke fantazijske proze v slovenščino ter na njihovo literarno in jezikovno analizo. Fantazijska književnost, ki sicer izhaja iz tradicije ljudske pravljice in mita, je vse od sredine dvajsetega stoletja v razcvetu. Poudarek je na sodobni fantazijski literaturi, ki se je začela s Tolkienovim Gospodarjem prstanov, s kompleksnostjo in razsežnostjo domišljijskih svetov pa predstavlja izjemno pomembno in priljubljeno področje literarne fikcije. Pomembna dejavnost, ki fantazijski književnosti omogoča, da danes velja za eno najpopularnejših in tržno najuspešnejših vej sodobne literature, je prevajalstvo. Ker pa je večina tovrstne literature prevajana iz angleščine, ostaja velik del svetovne fantazijske književnosti neraziskan in skoraj povsem neznan. Roman pisateljice Petre Stehlíkove z naslovom Poslušalec ter kratki zgodbi Tarantrof Adama Andresa in Libušina poslednja prerokba Pavla Renčína so dela, ki predstavljajo tri povsem različne oblike oziroma podžanre češke fantazijske proze. Njihove svojevrstne značilnosti se kažejo preko specifičnih določil, predvsem pa so izrazito opazne v rabi neologizmov in fantazijskega jezika. Fantazijsko besedišče služi kot sredstvo bogatenja in poglabljanja besedila ter ustvarjanja kompleksnega sveta in fikcijskega dogajanja. Prav to pa pogosto predstavlja zahteven prevajalski izziv. Pričujoče magistrsko delo raziskuje fantazijska besedila v češkem jeziku in analizira prevajalski postopek odlomkov treh čeških proznih besedil fantazijskega žanra v slovenščino.[L. Zorko]20212022-02-23 11:48:28Magistrsko delo/naloga135132sl