<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135129"><dc:title>Je branje v šoli še vrednota na sebi? Študija primera osnovne šole</dc:title><dc:creator>Užmah,	Mark Jupiter	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač Šebart,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kovač,	Miha	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>branje daljših tiskanih besedil</dc:subject><dc:subject>abstraktno znanje</dc:subject><dc:subject>cilji osnovne šole</dc:subject><dc:subject>bralna kultura</dc:subject><dc:subject>koncept avtentičnosti</dc:subject><dc:description>V magistrski nalogi obravnavamo bralno kulturo osnovnošolskih strokovnih delavk in delavcev in pomen njihovih pričakovanj, ki jih naslavljajo na učenke in učence v zvezi z branjem daljših in zahtevnejših tiskanih besedil. Teoretični del smo v uvodu namenili obravnavi razumevanja vloge splošnoizobraževalne osnovne šole in sprememb v odnosu do abstraktnega in kompleksnega znanja, ki jih vzpostavljajo prešitja pedagoških konceptualizacij spontanosti, avtentičnosti in ekonomske učinkovitosti ter konkurenčnosti. Problematiko prevladujočega razumevanja znanja, ki naj bi ga v osnovni šoli usvajale mlade generacije, smo na podlagi pomena učiteljevih oz. učiteljičinih pričakovanj v učnem procesu povezali z branjem in predstavili izsledke raziskave, ki opozarjajo na negativne trende pri branju daljših tiskanih besedil. V empiričnem delu magistrske naloge smo izvedli študijo primera z namenom samoevalvacije izbrane osnovne šole, v kateri smo z anketnim vprašalnikom preverjali stališča, ki zadevajo bralno kulturo vseh strokovnih delavk in delavcev šole, nadalje pa smo učitelje in učiteljice povprašali o njihovih stališčih glede branja daljših tiskanih besedil, o oceni bralnih navad in bralnega razumevanja učencev in učenk drugega in tretjega triletja osnovne šole ter o njihovih pričakovanjih, da učenke in učenci berejo. Izsledki raziskave so pokazali, da anketirane osebe na deklarativni ravni vrednotijo branje kot pomembno tako zanje kot za učenke in učence, a obenem same menijo, da ne berejo dovolj, poglobljenega branja daljših tiskanih besedil pa v prevladujoči meri ne vključujejo v učni proces oz. takšnega branja od učenk in učencev med poukom in pri ocenjevanju znanja ne pričakujejo.</dc:description><dc:date>2021</dc:date><dc:date>2022-02-23 11:46:57</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135129</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
