<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135107"><dc:title>Sprejemanje otrok prosilcev za azil med vrstniki v osnovni šoli</dc:title><dc:creator>Matjaž,	Tina	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Razpotnik,	Špela	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>migracije</dc:subject><dc:description>Prosilci za azil so marginalizirana skupina, ki se pogosto srečuje s konceptom drugosti. Raziskave so pokazale, da jih ljudje smatrajo kot nevarne in kot breme, zaradi česar so nesprejeti in največkrat odrinjeni na rob družbe. Glede odnosa do otrok, ki so prosilci za azil, pa ni zaslediti raziskav, zato sem se odločila, da v svoji magistrski nalogi raziščem tudi to tematiko in se posvetim vprašanju sprejetosti otrok, prosilcev za azil v osnovni šoli ter raziščem, kakšno vlogo imajo učitelji pri njihovem vključevanju v razred. Glavni cilj pri tem je raziskati, kakšen je socialni položaj otroka prosilca za azil v razredu in kako so le ti sprejeti s strani sošolcev. Hkrati bo moj raziskovalni cilj tudi ugotoviti, kakšno vlogo imajo učitelji pri samem vključevanju otroka prosilca za azil v razred.
V teoretičnem delu so predstavljene tri pomembne tematike, ki se navezujejo na prosilce za azil. Najprej je predstavljen pojem migracije, sledi razlaga različnih tem, ki se vežejo na šolo, saj so otroci prosilci za azil ob vstopu v Slovenijo vanjo zelo kmalu napoteni, njihovi »novi« vrstniki pa pomenijo enega izmed prvih odnosov, ki jih stkejo z novo družbo. Na koncu je predstavljen tudi pojem socialni položaj otroka v razredu, saj nam ta razkrije, kako je otrok sprejet v skupini (razredu), kar je bil tudi moj glavni cilj magistrske naloge.
V empiričnem delu je uporabljena triangulacija. V raziskavo so bili zajeti razredi treh osnovnih šol, v katerih je vsaj en otrok prosilec za azil, ter osem strokovnih delavcev, ki imajo izkušnjo dela z otrokom prosilcem za azil in so s svojimi zgodbami pripomogli k dodatnemu vpogledu v odnose v razredu, opisu dobrih strategij za vključevanje otrok prosilcev za azil v razred in načinom udejanjana medkulturna dialoga. Žal zaradi epidemioloških ukrepov načrtovano opazovanje ni moglo biti izvedeno. 
Zanimivo je, da je veliko otrok iz azilnega doma vključenih v vzgojno-izobraževalni sistem v Sloveniji, a raziskav na področju medvrstniških odnosov, kjer je prisoten otrok prosilec za azil, ni zaslediti. Ker so ti otroci ena izmed najranljivejših skupin ter pogosto izključeni, se mi je zdela raziskava na tem področju potrebna, saj je velikokrat šola tista, ki lahko veliko prispeva k otrokovi socializaciji, samopodobi, občutku sprejetosti in pripadnosti ter k zmanjšanju predsodkov.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-23 04:16:36</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135107</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
