Vpeljava hidrosferskih okoljskih problemov z uporabo sodobnejših učnih pristopov v pouk kemije v osnovni šoliKlemen, Taja (Avtor) Devetak, Iztok (Mentor) hidrosferski okoljski problemiČloveštvo je naravnemu kroženju vode na našem planetu dodalo nov krožni tok – odvzem čiste vode in vrnitev onesnažene. Spremembo posameznikovega ravnanja v vsakdanjem življenju dosežemo z razvijanjem naravoslovne in okoljske pismenosti že v osnovni šoli. Predvsem splošni cilji predmeta kemija stremijo k razvijanju kritičnega mišljenja o prepoznavanju nevarnosti za okolje in iskanju trajnostnih rešitev za njihovo zmanjševanje. Učitelj lahko z uporabo sodobnih učnih pristopov ustvari učno situacijo, ki bo spodbudila interes učencev do učenja okoljskih vsebin ter razvijanja pozitivnega odnosa do naravoslovja in okolje ter njegovih vrednot. Namen raziskave je bil optimizirati in izvesti spletno delavnico s primeri vključevanja hidrosferskih okoljskih problemov v pouk kemije ob upoštevanju učnih ciljev učnega načrta za kemijo v osnovni šoli ter evalvirati učinkovitost vključevanja teh vsebin s primerjavo razlik v učnih dosežkih učencev pred in po izvedbi spletne delavnice. Ugotavljajo se je tudi ali se pojavljajo razlike v učnih dosežkih učencev pred in po izvedbi spletne delavnice glede na spol, identifikacijo nadarjenosti, obiskovanje izbirnega kemijskega predmeta, povprečne zaključne ocene pri predmetu kemija, ravni individualnega in situacijskega interesa, ravni motivacije in učnih kompetenc ter ravni vedenjskih lastnosti nadarjenih učencev za področje kemije. Raziskava je temeljila na deskriptivni in kavzalno neeksperimentalni metodi empiričnega pedagoškega raziskovanja. Pri raziskovanju je bil uporabljen kvantitativen raziskovalni pristop. V raziskavo je bilo vključenih 145 učencev 9. razreda sedmih osnovnih šol osrednjeslovenske in jugovzhodne regije. Raziskava je bila razdeljena v tri faze. Prva faza se je izvedla pred ogledom spletne delavnice. Učenci so rešili pred-preizkus znanja, vprašalnik o razlogih za učenje kemije (VRUK), vprašalnik individualnega interesa in ocenjevalno lestvico o vedenjskih lastnosti nadarjenih učencev. V drugi fazi so učenci aktivno sodelovali v spletni delavnici, tik po koncu udeležbe pa rešili po-preizkus znanja in vprašalnik situacijskega interesa. Dva tedna kasneje se je izvedla tretja faza v kateri so učenci rešili pozni preizkus znanja. Zbrani podatki so bili kvantitativno obdelani s programom SPSS. Rezultati kažejo na pomanjkljivo znanje učencev o hidrosferskih okoljskih problemih pred izvedbo spletne delavnice, saj je le 42,1 % učencev doseglo več kot polovico vseh možnih točk na pred-preizkusu znanja. Učni dosežki učencev so se po izvedbi spletne delavnice izboljšali, saj je na po-preizkusu znanja 61,5 % učencev doseglo več kot polovico vseh možnih točk. Učni dosežki učencev se na po- in poznem preizkusu znanja ne razlikujejo. Na pred-preizkusu znanja so bila identificirana tri napačna razumevanja o hidrosferskih okoljskih problemih, na po- in poznem preizkusu znanja pa po eno napačno razumevanje. Ugotovljeno je bilo, da so učenci z višjo ravnjo individualnega in situacijskega interesa dosegli boljši učni rezultat na vseh preizkusih znanja. Prav tako so učenci, ki so bili identificirani kot nadarjeni, obiskovali vsaj en izbirni kemijski predmet in imajo visoko povprečno zaključno oceno pri kemiji, dosegli boljši rezultat na preizkusih znanja in višjo raven individualnega in situacijskega interesa. Ugotovljeno je bilo, da se med učenci z različno ravnjo avtonomne in kontrolirane motivacije, amotivacije, učnih kompetenc in vedenjskih lastnosti nadarjenih učencev za kemijo pojavljajo razlike v učnih dosežki na preizkusih znanja in ravnjo obeh interesov. Med učenci in učenkami se niso pojavile razlike v učnih dosežkih in ravni interesov.20222022-02-23 04:16:16Magistrsko delo/naloga135106sl