<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135098"><dc:title>Analiza specifičnih značilnih pretokov slovenskih rek</dc:title><dc:creator>Kostevc,	Lea	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Šraj,	Mojca	(Mentor)
	</dc:creator><dc:creator>Kobold,	Mira	(Komentor)
	</dc:creator><dc:subject>pretok</dc:subject><dc:subject>značilni pretok</dc:subject><dc:subject>specifični pretok</dc:subject><dc:subject>statistična analiza</dc:subject><dc:subject>sezonskost</dc:subject><dc:subject>programsko orodje R</dc:subject><dc:description>Podnebna spremenljivost pomembno vpliva in spreminja potek dogajanja v hidrološkem krogu. Vse dosedanje analize kažejo na to, kako pomembna so prizadevanja za prilagajanje novim podnebnim spremembam, kako lahko zgodnje zaznavanje hidroloških ekstremov in njihovo dobro poznavanje pripomore k boljši pripravljenosti strokovnih služb in s tem učinkovitejšim ukrepom.

Diplomsko delo obsega statistično analizo specifičnih značilnih pretokov slovenskih rek, in sicer srednjih malih, srednjih pretokov ter visokovodnih konic, za 58-letno obdobje (1960–2018). Analiza je narejena za 50 vodomernih postaj, zajetih v uradno mrežo vodomernih postaj, katere podatke o pretokih lahko prosto pridobimo na spletni strani Agencije Republike Slovenije za okolje (ARSO). 

Glede na prikaz specifičnih značilnih vrednosti pretokov smo ugotovili, da imajo visokovodne konice na večini obravnavanih vodomernih postaj večji razpon vrednosti kot srednji mali in srednji pretoki. Najbolj izrazito se to odraža pri srednjih pretokih, medtem ko so za visokovodne konice kot bolj mokri bolj izraziti jesenski meseci. Prostorsko gledano smo ugotovili, da so specifične vrednosti srednjih malih in srednjih pretokov razporejene po Sloveniji precej enakomerno, do razlik prihaja samo pri visokovodnih konicah. Pri srednjih malih in srednjih pretokih smo s pomočjo hierarhičnega razvrščanja vodomerne postaje razdelili v 5 skupin, pri visokovodnih konicah pa so se oblikovale 4 skupine. Za večino vodomernih postaj smo ugotovili, da sledijo dolgoletnemu povprečju, da so v poletnih mesecih zabeležene najnižje vrednosti podatkov, v nekaterih pomladnih in jesenskih mesecih pa so te vrednosti višje.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-22 11:01:19</dc:date><dc:type>Diplomsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135098</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
