<?xml version="1.0"?>
<rdf:RDF xmlns:rdf="http://www.w3.org/1999/02/22-rdf-syntax-ns#" xmlns:dc="http://purl.org/dc/elements/1.1/"><rdf:Description rdf:about="https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=135071"><dc:title>Priprava mikrokapsul z različnimi površinskimi naboji</dc:title><dc:creator>Vrhunec,	Enej	(Avtor)
	</dc:creator><dc:creator>Podgornik,	Aleš	(Mentor)
	</dc:creator><dc:subject>mikrokapsule</dc:subject><dc:subject>poliuretan-sečnina</dc:subject><dc:subject>površinski naboj</dc:subject><dc:description>Mikroinkapsulacija je priznana kot učinkovita metoda za zaščito različnih vrst aktivnih snovi na različnih področjih uporabe, kot so medicina, agrokemija, industrijske kemija in nedavno še tekstil. Ena od bolj uporabljenih tehnik je inkapsulacija z medfazno polimerizacijo, pri kateri pride do reakcije in s tem tvorjenjem stene na fazni meji med vodno in organsko fazo. Jedrni material je lahko tekoča trdna ali dispergirana snov, ki se emulgira znotraj kontinuirne faze, dokler se ne doseže želena velikost emulzije. Za tem sledi dodatek monomerov in začetek polimerizacije na fazni meji. Pomembna lastnost mikroinkapsul je njihov površinski naboj, s katerim se lahko mikrokapsule bolje oprimejo tarčne površine. 
V magistrskem delu smo z različnimi dodatki uspeli pridobiti mikrokapsule s pozitivnim in negativnim nabojem kot tudi mikrokapsule brez naboja, ki smo jim določili zeta potencial. Za karakterizacijo vzorcev smo izvedli še analizo na optičnem mikroskopu, gravimetrično analizo in meritev porazdelitve velikosti delcev. Za konec smo izvedli tudi impregnacijo vzorcev na tekstilne materiale, na katerih smo z metodo določanja intenzivnosti vonja preverjali sposobnost oprijema mikrokapsul z različnimi naboji.</dc:description><dc:date>2022</dc:date><dc:date>2022-02-21 09:35:09</dc:date><dc:type>Magistrsko delo/naloga</dc:type><dc:identifier>135071</dc:identifier><dc:language>sl</dc:language></rdf:Description></rdf:RDF>
