Bralna pismenost v povezavi z dvojezičnostjo pri pouku slovenščine v 4. razredu osnovne šoleKreže, Eva (Avtor) Petek, Tomaž (Mentor) dvojezičnostŽivimo v obdobju povečane internacionalizacije in pospešenega preseljevanja, kar se posledično odraža tudi v porastu dvojezičnosti, ki tako postaja nekakšna norma sodobnih družb. Tudi v Republiki Sloveniji se povečuje populacija dvojezičnih otrok in v primerjavi s preteklimi leti se v osnovnošolskem izobraževanju že kažejo spremembe jezikovne sestave učencev. Glede na zadnje podatke in trende priseljevanja strokovnjaki sklepajo, da se bo delež tistih, za katere je slovenščina prvi jezik, v zadnjih letih še nekoliko zmanjšal. V Republiki Sloveniji se v zadnjih letih v šolstvu vse bolj načrtno lotevajo vključevanja otrok priseljencev, saj z vključitvijo v šolski sistem učenci, katerih prvi jezik ni učni jezik, pogosto naletijo na težave zaradi neobvladovanja učnega jezika v zadostni meri v primerjavi z njihovimi vrstniki. To se posledično odraža v njihovi razvitosti bralne pismenosti, ki je glavni element in osnova večine ostalih vrst pismenosti in človekovih dejavnosti. V ta namen smo v magistrskem delu preučevali bralno pismenost v povezavi z dvojezičnostjo pri pouku slovenščine v 4. razredu osnovne šole. V teoretičnem delu smo predstavili in opisali jezike ter njihov položaj v Sloveniji. Opredelili smo dvojezičnost in bralno pismenost, orisali procese usvajanja, učenja prvega in drugega jezika in modele usvajanja branja ter razvoja bralne pismenosti. Predstavili smo tudi izsledke in ugotovitve dosedanjih slovenskih in tujih raziskav na tem področju ter projekte za spodbujanje bralne pismenosti. Za potrebe raziskave smo oblikovali anketni vprašalnik in test bralne pismenosti, ki ju je izpolnilo 52 enojezičnih in 50 dvojezičnih učencev 4. razreda osnovne šole. S pomočjo raziskave smo želeli pridobiti vpogled v bralne navade četrtošolcev, njihov odnos do branja, težave pri pouku slovenščine, samoocene bralne pismenosti in dosežke na testu bralne pismenosti. Na podlagi primerjave rezultatov smo raziskali bistvene razlike, do katerih prihaja med enojezičnimi in dvojezičnimi četrtošolci na tem področju. Statistična analiza podatkov je pokazala, da večina četrtošolcev v prostem času branju posveča manj kot 30 minut dnevno, kljub temu pa ima večina učencev izrazito pozitivna stališča do branja, izposojanja knjig in pogovora o prebranem. Na podlagi analize rezultatov smo opazili, da dvojezični učenci 4. razreda osnovne šole poročajo o večjih težavah pri pouku slovenščine v primerjavi z vrstniki, prav tako slabše ocenjujejo svojo bralno zmožnost. Pri preučevanju dosežkov na testu bralne pismenosti smo prišli do spoznanja, da so enojezični učenci v povprečju dosegli boljše rezultate tako na področju književnosti in jezika. Analiza skupnega števila doseženih točk učencev na testu bralne pismenosti kaže tudi, da so enojezični učenci na testu dosegli za tretjino boljši rezultat od dvojezičnih učencev. S pomočjo obravnavane literature in ugotovitev raziskave smo na koncu oblikovali smernice za poučevanje dvojezičnih učencev, katerih učni jezik ni prvi jezik, ki vsebujejo priporočila za učinkovitejše poučevanje dvojezičnih učencev. Te smernice, ki predstavljajo okvir dela z dvojezičnimi učenci, so lahko v pomoč slovenskim učiteljem.20222022-02-19 04:25:40Magistrsko delo/naloga135063sl